Levičarsko zavezništvo Nova ljudska fronta naj bi glede na projekcije, ki so običajno zanesljiv pokazatelj izidov, osvojilo med 172 in 215 sedežev v 577-članskem parlamentu.

Sredinsko zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona naj bi osvojilo med 150 in 180 sedežev.

Nacionalni zbor (RN) pa naj bi osvojil med 115 in 155 sedeži. Po prvem krogu se je sicer ugibalo, ali bo tej stranki uspelo doseči celo absolutno večino v parlamentu.

Za absolutno večino je sicer potrebnih 289 sedežev. Glede na projekcije bo tako francoski parlament v novem sklicu močno razdeljen med temi tabori, ki imajo povsem različne programe, med seboj pa še niso sodelovali.

Reuters poroča, da bi razdeljen parlament lahko vodil v nestabilno obdobje, razen če se levica uspe dogovoriti z drugimi strankami za sodelovanje.

Francoska ustava namreč določa, da naslednjih volitev ne sme biti najmanj leto dni, zato njihova takojšnja ponovitev ni možna.

76 sedežev je bilo že po prvem krogu razdeljenih kandidatom, ki so takrat zbrali več kot polovico glasov. Med njimi jih je 39 iz Nacionalnega zbora, tudi strankina dolgoletna vodja Marine Le Pen.

Danes so volivci in volivke volili še preostale poslance in poslanke. Do 16.00 je glasovalo 59,71 odstotka volivcev, največ po letu 1981.

Prvega kroga volitev se je pred tednom dni udeležilo 25,9 odstotka volivcev. Končna volilna udeležba je bila visoka, 66,7-odstotna, kar je bilo skoraj dvajset odstotnih točk več kot v prvem krogu volitev pred dvema letoma.

Trije glavni politični bloki

Potem ko je v prvem krogu pred tednom dni največji delež glasov osvojil RN, sta levi in sredinski tabor z namenom, da stranki preprečita absolutno večino, taktično umaknila več kot 200 svojih kandidatov. S tem sta namreč v teh enotah okrepila možnosti za izvolitev tistega, ki bo stal nasproti kandidatu skrajne desnice.

"To je paradoks teh volitev. Pokazale so moč desnice, a morda bomo dobili premierja, ki bo z levice. Francozi so želeli kaznovati predsednika Macrona, a so se nazadnje ustrašili lastne drznosti," je za Radio Slovenija dejal politični analitik Dominique Moisi.

Marine Le Pen je v zadnjih dneh kampanje volivce in volivke znova pozvala, naj se udeležijo volitev in oddajo glas za njeno stranko. Njihov strankarski kandidat za premierja je komaj 28-letni Jordan Bardella.

"Je preprosto mlad politik, ki bo izvajal politiko svoje izkušene in spretne politične mentorice Marine Le Pen. Prihaja iz družine migrantov, v visoko francosko politiko se je zavihtel iz revnega pariškega predmestja v departmaju Seine Saint Denis, in pravi, da ga je politično oblikovala prav izkušnja bede pozabljenih francoskih predmestij. V skrajno desno stranko je vstopil pri 17, če bo premier, bo francosko vlado vodil nekdo, ki je dosledno vse svoje profesionalne izkušnje pridobil v stranki Marine Le Pen," je o Bardellaju v pogovoru za MMC dejala novinarka Manica J. Ambrožič.

Macron je predčasne volitve sklical po porazu svoje stranke na junijskih volitvah v Evropski parlament, z njimi pa je želel zaustaviti porast skrajne desnice, a se je po mnenju številnih uštel.

V državi poostrena varnost

V državi so razmere zelo napete. V štiri tedne dolgi kampanji, najkrajši v sodobni francoski zgodovini, je bilo po navedbah notranjega ministrstva tarča fizičnih napadov več kot 50 kandidatov. Za varnost bo zaradi možnosti nemirov po državi skrbelo približno 30.000 policistov, saj se oblasti bojijo izbruhov nasilja v večjih mestih. Oblasti so prepovedale tudi napovedan protest pred nacionalno skupščino.

Ker se po objavi izidov volitev zvečer bojijo izgredov, za nadzor skrbi dodatnih 30.000 policistov, od tega 5000 v Parizu. Nekatere trgovine in drugi objekti v središču Pariza so v strahu pred neredi že zavarovali svoje izložbe.

Že v soboto so volili na francoskih čezmorskih ozemljih, a prvi izidi od tam niso odločilni za končni izid volitev. Na Guadeloupu so sicer štirje dozdajšnji poslanci iz vrst neodvisnih in levice ohranili sedeže v skupščini, medtem ko je na Martiniquu in v Gvajani zmagala levica.