Kljub temu ji koalicije najverjetneje ne bo uspelo sestaviti, saj so si večino zagotovile opozicijske stranke na čelu z Državljansko koalicijo (KO) Donalda Tuska.

KO, ki ga vodi nekdanji premier Tusk, je namreč prejel 30,7 odstotka glasov, koalicijo pa bo predvidoma sestavila s tretje- in četrtouvrščeno stranko, sredinskim zavezništvom Tretja pot in levičarsko Novo Levico. Prva je prejela 14,4 odstotka glasov, druga pa 8,61 odstotka, je razvidno iz spletne strani poljske volilne komisije.

Na podlagi izidov bi koalicija opozicijskih strank verjetno zasedla okoli 249 sedežev v 460-članskem poljskem parlamentu. PiS premierja Mateusza Morawieckega na drugi strani pa jih bo imela na voljo 196. Večine ji ne more zagotoviti niti zavezništvo s petouvrščeno skrajno desno Konfederacijo, ki je prejela 7,16 odstotka glasov in bo verjetno zasedla 15 sedežev v parlamentu.

Izid poljskih volitev pomeni tudi veliko zmago za desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP). Državljanska koalicija je članica EPP-ja, Tusk pa je bil predsednik EPP-ja med letoma 2019 in 2022. Aktualni voditelj EPP-ja Manfred Weber je novinarjem danes povedal, da so "izjemno zadovoljni z izidom – poljski narod je spregovoril".

Weber pravi, da je "ponosen" na člane KO-ja, "ki so tako trdo delali za ta rezultat, še posebej Donald Tusk, ki se mu je uspelo prebiti prek negativnosti vladajoče stranke in Poljakom ponuditi pozitivno perspektivo, sporočilo upanja". "Poljska je nazaj. To je novo poglavje," je še dodal.

PiS bo vseeno poskušal sestaviti vlado

PiS je kljub izgubi večine napovedal, da bo poskušal sestaviti vlado pod vodstvom Morawieckega. "Ne glede na to, kako gledate na to, zmagali smo," je dejal vodja kampanje PiS-a Joachim Brudzinski. Poljski predsednik Andrzej Duda, zaveznik PiS-a, v ponedeljek sicer še ni sporočil, ali bo mandat za sestavo vlade najprej podelil PiS-u kot zmagovalcu volitev ali KO-ju kot drugouvrščenemu. Se je pa v izjavi zahvalil državljanom za visoko volilno udeležbo.

Poleg volitev je v nedeljo potekal tudi posvetovalni referendum, na katerem so Poljaki glasovali o tem, ali se strinjajo s privatizacijo podjetij v državni lasti, zvišanjem upokojitvene starosti na 67 let, odstranitvijo ovir na poljski meji z Belorusijo in solidarnostno shemo EU-ja o prerazporejanju migrantov. Referendumi pa niso dosegli niti kvoruma, tisti, ki so oddali glas, pa so bili večinsko proti.

Opozicija je sicer referendume bojkotirala in tako poskušala doseči, da zaradi neizpolnitve kvoruma ne bi bili veljavni, poroča portal Deutsche Welle.