Vladajoči socialdemokrati trenutnega premierja Stefana Löfvena so na nedeljskih parlamentarnih volitvah dobili 28,4 odstotka glasov, kažejo neuradni izidi po preštetih 99,8 odstotka glasov. Socialdemokrati tako ostajajo največja stranka, a je to hkrati njihov najslabši izid v zadnjih stotih letih.

Skupaj z zavezniki, Levimi in Zelenimi, je "levi blok" dobil 40,6 odstotka glasov oziroma 144 mandatov v 349-članskem parlamentu. Desni blok na čelu s konservativno, desnosredinsko Zmerno stranko, je prejel 40,3 odstotka glasov, kar pomeni, da ju loči zgolj en poslanski sedež. Voditelj Zmerne stranke in njihov kandidat za premierja Ulf Kristersson je dejal, da se je vladajoči koaliciji čas iztekel in da bi morala odstopiti. Zmerna stranka je z 19,8 odstotka glasov volivcev tudi druga najmočnejša stranka v državi.

Razlika med taboroma 30.000 glasov
Za večino v parlamentu je potrebnih 175 mandatov. Prešteti morajo še okoli 200.000 glasov iz tujine, to pa naj bi storili v sredo. Razlika med dvema glavnima taboroma je za zdaj zgolj 30.000 glasov.

Skrajno desni Švedski demokrati, ki ostro nasprotujejo priseljevanju, so dobili 17,6 odstotka glasov podpore oziroma 63 sedežev in se uvrstili na tretje mesto. Na prejšnjih volitvah so prepričali 12,9 odstotka volivcev. Čeprav so letos dosegli najboljši izid v zgodovini stranke, pa so jim javnomnenjske ankete še pred meseci napovedovale več kot 25 odstotkov glasov. Stranka je nastala leta 1988 ima korenine v neonacističnem gibanju. Od leta 2005 jih vodi Akesson, v parlament pa so se prvič prebili pred osmimi leti. Stranka želi, da Švedska zapusti Evropsko unijo, zato se zavzema za izvedbo referenduma o "swexitu".

Preseči blokovsko delitev
Premier Stefan Löfven je že povabil tabor štirih desnosredinskih strank k "čezblokovskemu sodelovanju". Dodal je, da izidi kažejo, da je na Švedskem napočil čas za konec blokovske politike, in zatrdil, da ne namerava odstopiti. "Do konstituiranja novega parlamenta imamo dva tedna časa. Do takrat bom delal mirno, tako da bom spoštoval volivce in švedski volilni sistem. Sredinske stranke imamo moralno dolžnost, da sestavimo vlado," njegovo izjavo povzema BBC.

Vse stranke so že napovedale, da s Švedskimi demokrati ne bodo sodelovale, čeprav je njihov voditelj Jimmie Akesson sporočil, da se je pripravljen pogovarjati z vsemi. "V parlamentu bomo povečali število sedežev, pridobili pa bomo tudi velik vpliv na dogajanje na Švedskem v prihodnjih tednih, mesecih in letih," je dejal Akesson.

Le Penova in Salvini pozdravila izid skrajne desnice
Evropske skrajno desne stranke so izid Švedskih demokratov pozdravile. Vodja italijanske vladajoče stranke Liga Matteo Salvini je zapisal, da so se Švedi končno odločili za spremembo. "Švedska, domovina multikulturalizma in zgled levice, se je po več letih neurejenega priseljevanja končno odločila za spremembo," je na Facebooku zapisal italijanski notranji minister Salvini. "Tudi na Švedskem so rekli ne Evropi birokratov in špekulantov, ne nezakonitim migracijam in islamskemu ekstremizmu. Na majskih volitvah v Evropski parlament bomo dokončali spremembo, utemeljeno na vrednotah dela, varnosti in družine," je dodal podpredsednik italijanske vlade. Ob tem je bil kritičen do italijanskih medijev, ker so pisali o vzponu "skrajne desnice". Vsake stranke, ki želi nadzorovati spremembo, se ne more označiti za skrajno desno," je dodal.

Predsednica francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor (nekdanje Nacionalne fronte) Marine Le Pen je v odzivu zapisala, da je "demokratična sprememba v Evropi v teku".

Generalni sekretar avstrijskih svobodnjakov, ki so v Avstriji prav tako v vladi, Harald Vilimsky je izrazil zadovoljstvo z izidom, ki so ga dosegli Švedski demokrati. Stranke, ki mislijo, da je mogoče prezreti probleme, ki izhajajo iz množičnega priseljevanja, so volivci znova kaznovali, je povedal evropski poslanec. "Stranke, ki te probleme jemljejo resno, tako kot velika večina ljudi, pa se krepijo." Izrazil je upanje, da se bo ta trend nadaljeval na evropskih volitvah prihodnje leto.