"Najboljši način za reševanje sedanjih svetovnih groženj je učinkovit multilateralizem. Z manj večstranskega sodelovanja bi le še povečali težave in izzive, s katerimi se spoprijemamo v vseh naših družbah," je v govoru "na daljavo" v uvodu opozoril Pahor.

Nove tehnologije postaviti v okvir, da bodo v korist človeštvu
Nato pa nadaljeval, da so nove tehnologije in umetna inteligenca postale nepogrešljive v vsakdanjem življenju: "Moramo pa jih postaviti v okvir, da bodo v korist človeštvu. Slovenija je v ta namen novembra lani ustanovila prvi mednarodni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca. Eden glavnih izzivov je kibernetska varnost. Menimo, da mora biti kibernetski prostor varen, globalen, odprt, svoboden in vključujoč."

Pahor za mednarodni nadzor nad orožjem
Zavzel se je za učinkovit, na mednarodnih pogodbah temelječ, mednarodni nadzor nad orožjem in reševanje s tem povezanih vprašanj po mirni poti. Poudaril je, da je za trajni mir in spravo treba kaznovati hude kršitve človekovih pravic, zato Slovenija podpira Mednarodno kazensko sodišče ICC in bo še naprej spodbujala partnerstvo in sodelovanje v okviru ZN-a in drugih forumov. Slovenija je še posebej dejavna v prizadevanjih za odstranjevanje kopenskih min, ki prizadenejo življenje civilistov, zlasti otrok, je poudaril. "Z zadovoljstvom sporočam, da je slovenski neprofitni ITF-ustanovi za krepitev človekove varnosti sredi pandemije uspelo ohraniti svoje operativne zmogljivosti in prisotnost na terenu," je dejal Pahor.

Okolje: Slovenija prispevala milijon dolarjev v Zeleni podnebni sklad
Pahor je v nadaljevanju poudaril, da je cilj trajnostnega razvoja jasen načrt za zelen in zdrav planet. Slovenija bo varstvo okolja kot predsedujoča Evropski uniji v drugi polovici leta 2021 uvrstila v svoj program med prednostne naloge. "Slovenija se zaveda, da je izguba biotske raznovrstnosti velik svetovni izziv. Pravico do čiste pitne vode smo zapisali v ustavo. Ohranjanje vodnih virov prepoznavamo kot ključni element pri varovanju biotske raznovrstnosti. Sem velik zagovornik varstva okolja, globalno in lokalno, kar uresničujem z javnimi posvetovanji o podnebnih spremembah, odborom za podnebno politiko in podporo mladinskim gibanjem," je dejal Pahor in dodal, da je Slovenija pred kratkim prvič prispevala milijon dolarjev v Zeleni podnebni sklad ZN-a.

Koronavirus prinesel spoznanje o pomenu solidarnost in sodelovanja
Novi koronavirus je po Pahorjevih besedah prinesel ostro spoznanje o pomenu solidarnosti in sodelovanja tudi znotraj organizacij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija. Pandemija pušča uničujoče družbene in gospodarske posledice, življenja pa so odvisna od natančnih in pravočasnih informacij. "Zato so polno uveljavljanje pravice do svobode izražanja, dostop do javnih informacij in zaščita novinarjev ključnega pomena za blaginjo naše družbe." Neodvisna Slovenija je nastala iz navdiha v prizadevanjih za demokracijo in temeljne pravice in zaveda se, da človekove pravice nikoli ne morejo biti samoumevne, kar potrjuje tudi kriza koronavirusa, je še poudaril Pahor. "Še enkrat moramo poudariti, da v sodobnih družbah ni prostora za diskriminacijo na podlagi katere koli osebne okoliščine. Nihče ne sme biti zapostavljen. Ko zaznamujemo 25 let sprejetja pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, praznujemo dosežke na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk," je dejal.

Svet je od 24. oktobra 1945 boljši zaradi Združenih narodov
V delu govora o 75. obletnici ZN-a je ponovil, kar je dejal že v ponedeljek, namreč da so naši predniki z ustanovitvijo ZN-a zavrnili "še eno popolno vojno, nesmiselno umiranje in trpljenje, nacionalistične ter skrajne težnje". "Drži, ZN-u ni uspelo preprečiti vseh konfliktov, pogosto bi se lahko in bi se morali odzvati hitreje, bolje in odločneje. Moramo pa se strinjati, da je svet od 24. oktobra 1945 boljši zaradi ZN-a. Naši predhodniki so pred 75 leti zgradili prvi most. Danes je naš svet tesno prepletena mreža mostov in prosim vas, da jih ne rušite zaradi sedanjih in prihodnjih rodov zaradi svojih najdražjih in sebe," je povedal.

Pahor verjame Borisu Pahorju: Človeštvo ima dovolj modrosti in moči za izhod iz kriz
Pahor je na koncu vsem čestital, tako prednikom za pogum in vizijo, sedanji generaciji in tudi mladim, da bodo boljši kot njihovi starši. Zadnjo besedo pa je posvetil slovenskemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je znan tudi kot najstarejši preživeli iz nacističnih koncentracijskih taborišč in ki je pri svojih 107 letih še vedno neustrašen borec proti vsem totalitarizmom. Boris Pahor pravi, da človeštvo premore dovolj modrosti in moči, da najde pot iz kriz k bolj etičnemu človeku. Borut Pahor pravi, da mu verjame.

Venezuela z dvema predsednikoma: Maduro kritiziral ZDA, Guaido pa Madura

Medtem pa je Venezuela v sredo na splošni razpravi svetovnih voditeljev nastopila z dvema predsednikoma. Nicolas Maduro je v govoru kritiziral ZDA, vodja opozicije Juan Guaido, ki ga nekatere države priznavajo kot začasnega predsednika Venezuele, pa je kritiziral Madura. Guaido je pozval mednarodno skupnost, naj obsodi kršenje človekovih pravic v Venezueli, in opozoril na poročilo Sveta za človekove pravice ZN-a, ki Madurov režim obtožuje zločinov proti človeštvu, kot so poboji in mučenja. Guaidoja priznava nekaj manj kot 60 držav. Za ZN je Maduro še vedno legitimen predsednik in njegov govor so predvajali v Generalni skupščini. Če bi bilo zasedanje v živo, Madura najverjetneje v New York ne bi bilo, saj so ZDA za njim razpisale tiralico. Priložnost je izkoristil za to, da označi ZDA kot največjo grožnjo miru na svetu. Washington je med drugim pozval, naj odpravi sankcije.