Policija je Imamogluja, priljubljenega opozicijskega politika, aretirala le nekaj dni pred njegovim imenovanjem za predsedniškega kandidata največje opozicijske stranke v državi, Republikanske ljudske stranke (CHP), s tem pa bi verjetno postal glavni izzivalec dolgoletnega predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana na volitvah leta 2028.

Obtožili so ga članstva v kriminalni združbi, pomoči teroristični skupini in korupcije. Odvzeli so mu tudi diplomo, češ da je ni pridobil zakonito. Tudi to bi lahko vplivalo na njegovo kandidaturo za predsednika, saj morajo imeti predsedniški kandidati v Turčiji visokošolsko izobrazbo.

Skupaj z njim so odvzeli prostost še več kot 80 ljudem, vključno z drugimi politiki, novinarji in poslovneži. Zasliševati naj bi jih začeli danes.

Zvečer so v Carigradu, največjem turškem mestu, izbruhnili protesti. Množica se je zbrala pred mestno hišo in slišati je bilo vzklike "Erdogan, diktator!" in "Imamoglu, nisi sam!".

Veliko študentov je protestiralo tudi v študentskem kampusu, policija jih je razgnala s solzivcem, več ljudi je bilo pridržanih, poroča BBC.

Ljudje so se na protestih proti aretaciji zbrali tudi na ulicah Ankare ter v Berlinu.

Ulice zaprte, promet omejen, a protesti se nadaljujejo

Vlada je v mestu za štiri dni uvedla nekaj omejitev. Prepovedala je vse javne shode, več ulic je zaprtih za promet, ne dela niti nekaj linij podzemne železnice.

Kljub prepovedi demonstracij pa se v Carigradu protesti nadaljujejo. Med protestniki so študenti več univerz. Na transparentih je videti napise, kot sta "Z ramo ob rami proti fašizmu" in "Skupaj proti brezpravju".

V sredo so oblasti za nekaj časa tudi močno omejile dostop do družbenih omrežij. Po navedbah skupine za nadzor nad spletno cenzuro Free Web Turkey je dostop do družbenih omrežij in interneta na splošno v Carigradu še danes močno omejen.

Notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so zaradi objavljanja po njegovih besedah provokativnih vsebin na spletu doslej pridržali 37 ljudi, več preiskav pa še poteka.

Več opozicijskih politikov, tudi Imamoglujeva žena, je pozvalo sodržavljane, "naj poskrbijo, da se bo slišal njihov glas".

Sorodna novica "Ni jasno, ali bo Turčija zmožna sprejeti spremembe, zaradi katerih bi bila ideja PKK-ja zastarela"

Imamoglu je na spletu sporočil, da "volje ljudi ni mogoče utišati". Po aretaciji je na omrežju X zapisal, da se bodo "državljani Turčije odzvali na laži, zarote in zanke" proti njemu. Stranka CHP je njegovo aretacijo označila za "državni udar proti prihodnjemu predsedniku".

Imamoglu poziva tožilce in sodnike

Imamoglu je ob tem tožilce in sodnike pozval, naj se postavijo po robu tistim kolegom, ki uničujejo turško sodstvo. "Na desettisoče častivrednih, moralnih tožilcev in sodnikov pozivam, naj vstanejo in ukrepajo proti tistim kolegom, ki uničujejo sodstvo, nas sramotijo pred celim svetom in uničujejo naš ugled," je na družbenem omrežju X zapisal Imamoglu.

"Ne morete in ne smete molčati," je v objavi, ki so jo javnosti posredovali njegovi odvetniki, dejal Imamoglu. V sporočilu je carigrajski župan pozval tudi širšo javnost, naj se izreče proti nepravičnosti. "Kot narod se moramo enotno upreti temu zlu," je poudaril.

Turški pravosodni minister Yilmaz Tunc je zanikal obtožbe, da za aretacijo priljubljenega politika stoji Erdogan. Tunc je dejal, da je "zelo nevarno in napačno" predvidevati, da je bila to politična poteza. Dodal je, da v Turčiji "nihče ni nad zakonom". Tudi Erdogan in njegova stranka AKP sta poudarila, da turško pravosodje deluje neodvisno. Erdogan je sicer na oblasti že 22 let.