Fotografija je simbolična. Foto: Reuters
Fotografija je simbolična. Foto: Reuters

"Če bo prišlo do grožnje kritični podmorski infrastrukturi v naši regiji, se bo zgodil tudi odziv," je dejal Tsahkna.

Izpad delovanja kabla Estlink 2, ki tako kot Estlink 1 povezuje Finsko in Estonijo, se je zgodil v sredo. Estonski javni medij ERR je v petek poročal, da je država v vode, kjer je Estlink 1, napotila patruljno ladjo, in da upa, da bodo svoje ladje napotili tudi zavezniki v Natu.

Medtem je Finska v četrtek zasegla ladjo, ki prevaža rusko nafto, in sicer zaradi suma, da je ladja povzročila izpad delovanja Estlinka 1 in da je poškodovala štiri internetne povezave.

Ladja Eagle S, registrirana na Cookovih otokih, je po mnenju finskih preiskovalcev morda povzročila škodo z vlečenjem sidra po morskem dnu. Takšnih incidentov je bilo letos že več.

"Trenutno domnevamo, da je plovilo del ruske flote v senci in da je bil njegov tovor neosvinčen bencin, ki ga je načrpal v ruskem pristanišču," je povedal generalni direktor finske carinske uprave Sami Rakshit. Izraz flota v senci se nanaša na ladje, ki Rusiji po uvedbi sankcij pomagajo pri prevozu nafte in naftnih derivatov.

Tanker Eagle S, ki je bil namenjen v pristanišče Said v Egiptu, se po podatkih sledilnika ladij Marine Traffic še vedno nahaja v Finskem zalivu.

Finska patruljna ladja ga je že pospremila proti obali v bližini Porkkale približno 30 kilometrov zahodno od Helsinkov. "Na plovilo smo se že vkrcali, govorili s posadko in pridobili dokaze," je pojasnil direktor finskega nacionalnega preiskovalnega urada Robin Lardot.

Finski premier Petteri Orpo je v četrtek na novinarski konferenci poudaril, da so z uvedbo preiskave pokazali odločno ukrepanje. "Poslali smo jasno sporočilo drugim ladjam: posredovali bomo," je dejal, pri čemer Rusije za incident ni neposredno obtožil. Dodal je, da državi v zvezi z dogodkom še nista vzpostavili stikov.

Finski predsednik: Razmere so pod nadzorom

Finski predsednik Alexander Stubb je danes dejal, da so razmere po sumu sabotaže na kablih v Baltskem morju pod nadzorom. "Še naprej moramo budno sodelovati, da bi zagotovili, da naši občutljivi infrastrukturi ne bodo škodovali zunanji akterji," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še povedal na novinarski konferenci.

V zadnjih dneh so bili v Baltskem morju poškodovani štirje kabli, na njih pa je bila po besedah finskega predsednika povzročena precejšnja škoda. Vodja operacij energetskega sistema pri finskem operaterju Fingrid Tuomas Rauhala je za AFP povedal, da obsega škode na kablu Estlink 2 trenutno ni mogoče oceniti.

Baltske države so pozorne na morebitne sabotaže po nizu poškodb podmorskih kablov, telekomunikacijskih povezav in plinovodov po ruski invaziji v Ukrajini leta 2022. Podmorska oprema je sicer podvržena tudi okvaram in nesrečam.

Estonski minister Tsahkna je v četrtek dejal, da so postale poškodbe podmorskih instalacij v regiji tako pogoste, da je težko verjeti, da je šlo le za nesreče ali slabo upravljanje ladij.

Na incident se so odzvali tudi v EU-ju in Natu

Zaradi domnevne sabotaže bo Nato "okrepil svojo vojaško prisotnost v Baltskem morju", je sporočil generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.

EU pa je napovedal možnost dodatnih sankcij proti ruskim ladjam. Odločno obsojamo vsako namerno uničevanje evropske kritične infrastrukture, sta v skupni izjavi zapisala Evropska komisija in visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas.

"Osumljeno plovilo pripada ruski floti v senci, ki ogroža varnost in okolje, hkrati pa financira ruski vojni proračun," piše v izjavi, ki napoveduje, da bo EU predlagal nadaljnje ukrepe in sankcije proti ruski floti v senci.