Po podatkih švedske uprave za pomorstvo so uhajanje plina na Severnem toku 1 zaznali v ponedeljek zvečer, uro po zaznanem padcu tlaka v plinovodu Severni tok 2. "Okoli 20. ure smo prejeli poročilo neke ladje, da so severno od otoka Bornholm nekaj zaznali na radarju," je dejal tiskovni predstavnik švedske uprave za pomorstvo Fredrik Stromback.

Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so v ponedeljek na območju plinovodov zaznali dve ločeni detonaciji – eno ob 2.03 in drugo ob 19.04. Seizmolog Björn Lund iz Švedske seizmološke mreže (SNSN) je povedal, da gre nedvomno za eksplozije in ne za potresni sunek.

Fotografije, ki jih je danes posnela danska vojska, so pokazale velike gmote mehurčkov na površini vode, ki izvirajo iz treh uhajališč plina v gospodarskih conah Švedske in Danske ter imajo premer od 200 do 1000 metrov.

Danska premierka Mette Frederiksen zvečer sporočila, da so bila uhajanja plina posledica namernih dejanj in ne nesreče, čeprav nimajo še nobenih podatkov, kdo bi lahko bil odgovoren. Že pred so sicer danske oblasti sporočile, da uhajanje plina ne predstavlja grožnje prebivalcem in javnemu zdravju.

Kot je pojasnil danski minister za energetiko Dan Jorgensen, so zaradi uhajanja plina pozvali danski elektroenergetski in plinski sektor k višji stopnji pripravljenosti. Izdali so tudi opozorilo na razdalji petih navtičnih milj in na 1000 metrih višine severno od otoka Bornholm.

Danska agencija za pomorski promet je v ponedeljek zvečer potrdila nevarno uhajanje plina v Baltskem morju v bližini trase plinovoda Severni tok 2 pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale. Uhajanje plina, kar je lahko nevarno za pomorski promet, so zaznali jugovzhodno od Bornholma. "Plovba v radiju pet navtičnih milj od lokacije uhajanja plina je prepovedana," so poudarili.

V družbi North Stream 2 s sedežem v Švici so padec tlaka zaznali že v noči na ponedeljek, o dogodku pa so se seznanili tudi pristojni danski državni organ. "Zelo verjetno je, da je do uhajanja plina prišlo v plinovodu," je dejal tiskovni predstavnik podjetja Ulrich Lissek in pojasnil, da je bil plinovod, ki sicer nikoli ni bil v uporabi, kljub temu pripravljen za tehnično obratovanje in zato tudi napolnjen s plinom.

Tako Evropa kot Moskva ne izključujeta možnosti sabotaže

V Rusiji so medtem izrazili "izjemno zaskrbljenost" zaradi nastalih razmer. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje, ali bi lahko šlo za sabotažo, odgovoril, da trenutno ne izključujejo nobene možnosti.

Nemški časopis Tagesspiegel je medtem poročal, da sta bila plinovoda morda poškodovana na račun usmerjenih napadov. Neimenovani vir blizu vlade in pristojnih organov je za časopis dejal, da "vse govori proti naključju". "Ne moremo si predstavljati scenarija, ki ne bi bil usmerjen napad," je dejal njihov vir.

Namestnik poljskega ministra za zunanje zadeve Marcin Przydacz medtem ne izključuje možnosti, da bi bilo lahko uhajanje plina provokacija Moskve. "Žal naša vzhodna soseda nenehno vodi agresivno politiko. Če je sposobna agresivne vojaške politike v Ukrajini, je očitno, da ni mogoče izključiti provokacij, tudi ... v Zahodni Evropi," je opozoril.

Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je ob današnjem odprtju plinovoda, ki Poljsko prek Danske povezuje z Norveško in tamkajšnjimi zalogami plina, izrazil prepričanje, da se je uhajanje zgodilo zaradi sabotaže.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je na Twitterju prst uperil proti Moskvi in incident označil za teroristični napad, ki ga je načrtovala Rusija, in dejanje agresije na EU.

Višji predstavnik Bele hiše o razlogih za uhajanje ni želel ugibati, je pa zagotovil, da so ZDA pripravljene pomagati Evropi pri preiskavi uhajanj.

Z vojno konec dobave plina

Projekt plinovoda Severni tok 2, ki je bil zgrajen zato, da bi podvojili zmogljivosti podmorskega uvoza ruskega plina, je Nemčija zaradi ruskega napada na Ukrajino ustavila konec letošnjega februarja. Podjetje North Stream 2, odgovorno za ta plinovod, je na začetku marca odpustilo vseh 140 zaposlenih. V konzorciju graditeljev Severnega toka 2 so bili poleg ruskega energetskega velikana Gazproma še Royal Dutch Shell, OMV, Uniper, Wintershall in Engie Energy.

Nemčija, močno odvisna od uvoza ruskih fosilnih goriv, se vse od ustavitve projekta Severnega toka 2 srečuje s pritiski, kako potrebe po energiji nadomestiti z energenti od drugod.

Ruski energetski velikan Gazprom je namreč v zadnjih mesecih postopoma zmanjševal količine plina, dobavljenega po Severnem toku 1, dokler ni konec avgusta popolnoma ustavil dobave, za zaplete pa okrivil sankcije Zahoda proti Rusiji.

Na drugi strani je Nemčija Rusijo obtožila, da energente uporablja kot orožje sredi napetosti, ki so posledica vojne v Ukrajini.