Iz letnega poročila je tudi razvidno, da velika večina držav članic Nata lani ni dosegla cilja zavezništva glede vojaških izdatkov v višini dveh odstotkov BDP-ja. Po podatkih iz poročila je 11 od 31 članic zavezništva lani za obrambne izdatke namenilo dva odstotka BDP-ja ali več – to so ZDA, Poljska, Združeno kraljestvo, Danska, Finska, Grčija, Madžarska, Slovaška, Estonija, Latvija in Litva.

Poljska je s 3,92 odstotka BDP-ja, ki ga je namenila za obrambo, na prvem mestu celo prehitela ZDA, ki je za ta namen lani porabila 3,24 odstotka BDP-ja. Avtorji poročila pričakujejo, da bo letos dvoodstotni prag doseglo 18 držav.

Cilja Nata zopet ni dosegla Slovenija, ki je lani za obrambo namenila 1,33 odstotka BDP-ja. Manj so porabile le Španija (1,24 odstotka), Belgija (1,21 odstotka) in Luksemburg (1,01 odstotka). Ta cilj sicer ni zavezujoč in sankcije za države, ki ga ne bi dosegale, niso predvidene.

Ob tem je Stoltenberg poudaril, da članice Ukrajini ne zagotavljajo dovolj streliva, kar naj bi botrovalo temu, da so ruske sile na fronti ukrajinsko vojsko potisnile nazaj. "Ukrajincem ne zmanjkuje poguma. Zmanjkuje jim streliva," je dejal in poudaril, da mora biti zavezništvo sposobno Ukrajini zagotoviti vse, kar potrebuje.

Več vlaganja v obrambo za "zmago proti Putinu"

Vendar pa je treba po besedah prvega moža zavezništva za to pokazati politično voljo. "Vse zaveznice morajo globoko seči v žep in hitro zagotoviti pomoč," je dejal in opozoril, da ima vsak dan zamude dejanske posledice na bojiščih v Ukrajini. Dodal je, da bi bila "zgodovinska napaka", če bi v tem ključnem trenutku dopustili ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da zmaga.

Izrazil je potrebo po tem, da vlade držav članic sprejmejo odločitve za povečanje naložb v obrambno industrijo in s tem povečanje proizvodnje. Kljub pobudam Bruslja v tem pogledu namreč 27 članic EU-ja precej zaostaja za lansko obljubo Kijevu, da mu bodo priskrbele milijon topniških izstrelkov na mesec.

V letnem poročilu sicer piše tudi, da je zveza Nato lani kljub vsemu postala večja, močnejša in sposobnejša, potem ko je aprila 31. članica postala Finska, obenem pa se je zavezništvu na vrhu v Vilni približala Ukrajina. Nedavno se je zavezništvu nato uradno pridružila še Švedska.