V Franciji se soočajo s porastom rasističnih dejanj. Foto: EPA
V Franciji se soočajo s porastom rasističnih dejanj. Foto: EPA

Pred prihajajočimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami ima glede na ankete največjo podporo skrajno desni Nacionalni zbor (RN), ki glasove nabira z obljubami o krčenju pravic priseljencev. CNCDH opozarja, da je ta program "popolnoma v nasprotju z načeli enakopravnosti, bratstva in svobode", zapisanimi v francoski ustavi, in da bo še okrepil rasistična stališča.

RN je na volitvah leta 2022 osvojil 88 mandatov, s čimer je postal druga največja stranka v parlamentu, ta mesec pa je na volitvah v Evropski parlament osvojil 30 sedežev.

"Leto 2023 je zaznamovalo močno povečanje nasprotovanja Drugemu, tako z mnenji kot z dejanji" piše v poročilu komisije.

Poročilo izpostavlja tudi, da "izraelsko-palestinski konflikt" redno sproža antisemitska dejanja, a da je zdaj teh dejanj več kot kadar koli prej. Povečano je tudi število protimuslimanskih dejanj.

Prijav antisemitskih dejanj je bilo v lanskem letu več za 284 odstotkov, protimuslimanskih dejanj pa za 29 odstotkov. Število prijavljenih drugih rasističnih dejanj je bilo večje za 21 odstotkov.

51 odstotkov vprašanih v raziskavi je dejalo, da se v Franciji več ne počutijo doma. Ta odstotek je bil leta 2022 43. Avtorji poročila povečanje teh odgovorov pripisujejo zavračanju priseljevanja. Ta občutek je prisoten med 91 odstotki privržencev RN-ja.

43 odstotkov vprašanih je v raziskavi dejalo, da je glavni razlog za negotovost priseljevanje. Med privrženci RN-ja je to odgovorilo 83 odstotkov vprašanih.

Ideje skrajne desnice je prevzela tudi vlada predsednika Emmanuela Macrona. Vključuje jih recimo zakon o priseljevanju, ki ga je vlada predlagala februarja lani in vsebuje elemente ideje RN-ja, da bi morali imeti pri delovnih mestih, socialni pomoči in dodeljevanju stanovanj prednost Francozi pred tujci.