Profesor obramboslovja s Fakultete za družbene vede je prepričan, da se ruska vojska pripravlja na obleganje Kijeva po vzoru Groznega iz čečenske vojne, od koder ima že kar veliko izkušenj iz bojev mož na moža, zdaj pa se, kot kaže, obeta tudi boj mož na ženske in civiliste. "Pripravlja se nekaj groznega po vzoru iz Groznega," pravi sogovornik.

Kot je videti, prva večja mesta padajo v ruske roke, kar je po Prezljevem mnenju izjemnega pomena, saj si v Moskvi želijo povezati Krim s samo Rusijo in si s tem ustvariti boljše možnosti za pristop do glavnega mesta z juga. "Zdi se, da njihov strateški cilj ni zasesti celotne Ukrajine, ampak vzhodni del Ukrajine, desno od reke Dnjeper," namere Rusije povzema Prezelj.

O politični dimenziji vojne Prezelj poudarja absolutno solidarnost celotne svetovne javnosti, znotraj zveze Nato je taka solidarnost, kot je še nismo videli, tudi v Evropski uniji. Nekako se zdi, da ekstremni ruski napad na sosednjo državo vendarle povzroča neko ekstremno reakcijo, ki si je nismo predstavljali še pred dvema tednoma.

O konvoju, ki se približuje Kijevu, Prezelj pravi, da Rusija očitno ne čuti, da bi bil ogrožen, saj imajo verjetno popolno prevlado v zraku. Da lahko tak konvoj potuje, morajo imeti tudi veliko pehote, da na levi in desni strani, pa tudi spredaj, čisti teren in odstranjuje morebitne nevarnosti. Ukrajinci očitno nimajo več letal, ki bi lahko ta konvoj ogrozila, oziroma so ta letala postala izjemno ogrožena.

Ta konvoj po Prezljevih besedah kaže, da je glavni ruski strateški cilj Kijev, saj je Putin glavnino svoje vojske nakopičil okoli ukrajinskega glavnega mesta, ki ga čakajo zelo slabi časi.

Darovanje letal je stvar držav, ki jih imajo, in verjetno se je izkazalo, da to ni tako preprosto. Res pa je, da so ukrajinski piloti navajeni na letala ruske izdelave, kakršna imajo tudi sami.

Večinska podpora obsodbi ruske invazije

Generalna skupščina ZN-a je z večino sprejela resolucijo, s katero so obsodili rusko vojaško agresijo na Ukrajino, ter Moskvo pozvali k ustavitvi spopadov in takojšnjemu umiku ruskih sil iz sosednje države, v kateri se medtem nadaljujejo ruski napadi.

Za resolucijo je glasovalo 141 od 193 držav, pet jih je glasovalo proti, 35 držav pa se je vzdržalo. Po objavi izida glasovanja je v dvorani Generalne skupščine zadonel velik aplavz.

Resolucija, ki jo je ob podpori evropskih držav, med njimi tudi Slovenije, predlagala Ukrajina, zahteva takojšen umik ruskih sil, najostreje "obžaluje" invazijo, kar je izraz, ki so ga sprejeli namesto izraza "obsoja", da dobijo večjo podporo.

Resolucija obsoja odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da poveča pripravljenost svojih jedrskih sil, in zahteva, naj Rusija preneha nezakonito groziti drugim članicam ZN-a ali uporabljati silo proti drugim članicam ZN-a.

Resolucija, ki je za uspeh potrebovala 100 glasov, dobila pa jih je 41 več, izraža globoko zaskrbljenost nad poročili o napadih na civilne cilje, kot so šole in bolnišnice, in nad poročili o civilnih žrtvah.

Eritreja, Severna Koreja, Sirija in Belorusija glasovale proti

Generalna skupščina je simbolično, vendar odmevno in pomembno resolucijo sprejela, potem ko je Rusija v petek vložila veto na podobno resolucijo v Varnostnem svetu ZN-a. Izid glasovanja je potrdil upanje predlagateljev, da se bo pokazalo, kako osamljena je Rusija v mednarodni skupnosti.

Njena zaveznica Kitajska se je pri glasovanju vzdržala, tako kot tudi Kuba, z Rusijo pa so proti resoluciji glasovale Eritreja, Severna Koreja, Sirija in Belorusija. Za resolucijo sta med drugim glasovali tudi Brazilija in Mehika, ki se nočeta pridružiti sankcijam proti Rusiji. Resolucijo je podprla tudi Srbija.

Nekaj članic Generalne skupščine ZN-a ni glasovalo, ker zaradi dolgov nimajo pravice do glasovanja ali iz drugih razlogov. Poleg Kitajske so se med drugim vzdržale še Indija, Irak, Iran, Pakistan, Južna Afrika in nekaj drugih predvsem afriških držav.

Ukrajinski veleposlanik pri ZN-u Sergij Kislica je pred glasovanjem Rusijo obtožil, da izvaja genocid. "Prišli so, da Ukrajini vzamejo pravico do obstoja. Jasno je, da ruski cilj ni okupacija, ampak genocid," je dejal.

Njegov ruski kolega Vasilij Nebenzija je nato odgovoril, da je Ukrajina polna neonacistov, zahodne države pa obtožil izsiljevanja, da prisilijo druge članice ZN-a v glasovanje za resolucijo.

Moskva prvič objavila število žrtev med vojaki

Rusija je prvič od začetka invazije na Ukrajino objavila število žrtev na ruski strani. Kot podatke ruskega obrambnega ministrstva navaja ruska tiskovna agencija RIA, je bilo v sedmih dneh spopadov ubitih 498 ruskih vojakov, 1597 pa jih je bilo ranjenih. Po ruskih navedbah je na ukrajinski strani padlo 2870 vojakov, medtem ko jih je bilo 3700 ranjenih.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je dejal, da je bilo od začetka ruske invazije ubitih več kot 7000 ruskih vojakov.

Ukrajina poroča o več kot 2000 mrtvih civilistih

Po navedbah Kijeva je od začetka spopadov prejšnji teden umrlo najmanj 2000 civilistov. V to številko niso všteti ubiti vojaki, so danes na Facebooku sporočili iz državne službe za nujne primere. Združeni narodi so sporočili, da je od začetka ruske invazije do torka opolnoči umrlo 227 civilistov, še 525 pa jih je bilo ranjenih. Med smrtnimi žrtvami je tudi 13 otrok. Dodali so, da številke v resnici verjetno veliko višje. Čeprav je število podcenjeno, pa je že višje od števila žrtev med civilisti, ki so jih v Združenih narodih našteli na konfliktnem območju na vzhodu Ukrajine med letoma 2012 in 2018.

Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča v preiskavo

Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je začel preiskavo dogajanja v Ukrajini. "Zbiranje dokazov se je začelo," je dejal. Pojasnil je, da je njegov urad v preliminarni preiskavi razmer v Ukrajini ugotovil, da obstaja "zadostna osnova za domnevo, da so bili
storjeni zločini, ki sodijo pod pristojnost sodišča". Urad je že identificiral tudi potencialne primere, poroča BBC.

Ruska bilanca

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je v današnji bilanci povedal, da so ruske sile od začetka invazije v četrtek uničile okoli 1500 ukrajinskih vojaških objektov – med njimi več deset poveljniških in komunikacijskih centrov, raketnih sistemov zemlja-zrak in radarskih postaj – ter 47 ukrajinskih letal na tleh in 11 v zraku, 472 tankov in drugih bojnih oklepnih vozil, 62 raketometov in številno drugo orožje.

Konašenkov je še povedal, da so v Kijevu napadli objekte ukrajinske varnostne službe SBU ter centra za informacijske in psihološke operacije, da bi preprečili "informacijske napade na Rusijo". Po njegovih besedah so onesposobili nadzorno sobo televizijskega stolpa v prestolnici.

Nova pogajanja v četrtek zjutraj

Pred nadaljevanjem pogovorov med Rusijo in Ukrajino je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da Moskva vztraja pri demilitarizaciji Ukrajine in določitvi seznama določenega udarnega orožja, ki ne sme biti nikoli nameščeno na ukrajinskem ozemlju.

"Treba je določiti tipe udarnega orožja, ki ne bodo nikoli nameščeni v Ukrajini in se jih tam ne bo razvijalo," je dejal Lavrov v pogovoru za Al Džaziro, ki je bil objavljen na strani ruskega zunanjega ministrstva. Po njegovih besedah Rusija priznava Volodomirja Zelenskega za ukrajinskega voditelja in kot pozitiven korak pozdravlja njegovo odločitev, da si želi varnostna zagotovila za Ukrajino.

"Naši pogajalci so pripravljeni za drugi krog pogovorov z ukrajinskimi predstavniki o teh varnostnih zagotovilih," je še dejal Lavrov.

Zelenski je v torek dejal, da mora Rusija ustaviti bombardiranje Ukrajine pred nadaljevanjem pogajanj in pozval k varnostnim zagotovilom, a ne od Rusije, ampak od zveze Nato.

Ruski mediji poročajo, da naj bi ukrajinska delegacija na drugi krog pogajanj v Belorusijo prispela v četrtek zjutraj, ko se bodo pogovarjali tudi o premirju. Ruska vojska bo ukrajinski delegaciji zagotovila varnostni koridor, je dejal glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski.

Tudi svetovalec ukrajinskega predsednika Arestovič je potrdil, da se bodo pogovori nadaljevali. "Menim, da bodo stvari ostale, kot so. Nič se ne bo spremenilo. Ostali bomo pri svojih stališčih," je ob tem še dodal.

Nejasna usoda Hersona

Rusko obrambno ministrstvo še vedno trdi, da je Herson pod popolnim nadzorom ruske vojske, a ukrajinska stran tega ni potrdila. Po navedbah lokalnih oblasti stvari sicer še niso tako daleč. "Še vedno smo Ukrajina. Še vedno trdni," je sporočil župan Hersona Igor Kolihajev, ki pa priznava, da bi potrebovali čudež. Mesto je namreč z vseh strani povsem obkoljeno z ruskimi silami in ponoči so te že tudi vstopile v mesto, kjer so zavzele železniško postajo in pristanišče.

Zasedba Hersona bi bila za Rusiji strateško zelo pomembna, saj bi njenim silam močno olajšala prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale v smeri zahoda proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko.

Župan Harkova: "Nikoli nismo pričakovali, da se to lahko zgodi."

Drugo največje ukrajinsko mesto Harkov je medtem še naprej tarča ruskega raketiranja in letalskih napadov. Ruske sile so v zgradbo mestnega sveta v Harkovu izstrelile manevrirno raketo, je sporočil namestnik guvernerje istoimenske pokrajine Roman Semenuha.

"Harkov je rusko govoreče mesto. Vsak četrti prebivalec ima sorodnike v Ruski federaciji. Vendar je odnos mesta do Rusije danes popolnoma drugačen, kot je bil včasih," je župan Terehov sporočil v videoposnetku. "Nikoli nismo pričakovali, da se to lahko zgodi. Popolno uničenje in genocid nad ukrajinskim narodom, to je neoprostljivo," je še dejal Terehov.

Predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko je predtem sporočil, da ni dela mesta, ki ga rusko topništvo še ni napadlo. Ruska vojska je med drugim napadla vojaško bolnišnico, izbruhnili so strelski spopadi.

Ljubljana poklicala na zagovor ruskega veleposlanika

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je v sredo zjutraj sporočilo, da je bilo v torkovih napadih Rusije s 16 manevrirnimi raketami na civilne objekte ubitih več deset ljudi, navaja Reuters. V napadih v torek sta bila popolnoma uničena osrednji mestni trg in tudi zgradba slovenskega konzulata v Harkovu.

Ministrstvo za zunanje zadeve je po ruskem napadu na ukrajinski Harkov, v katerem je bil uničen konzulat Slovenije, danes na zagovor ponovno poklicalo veleposlanika Rusije Timurja Ejvazova. Državni sekretar Gašper Dovžan mu je predal protestno noto z zahtevkom za opravičilo in povrnitev nastale škode, so sporočili z MZZ-ja.

Ruske priprave na obkolitev Kijeva

Po ocenah ameriških obveščevalcev se nadaljujejo tudi priprave na obkolitev prestolnice Kijev, ki po ocenah poznavalcev ostaja glavna tarča ruske invazije. Del teh priprav naj bi bil tudi ogromen, 65 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, ki se s severa približuje Kijevu in je bil od mesta dopoldne oddaljen le še dobrih 20 kilometrov. Kijevski župan Vitalij Kličko je meščane pozval, naj ostanejo doma in se pripravijo na obrambo mesta.

Ukrajinske varnostne sile naj bi sicer preprečile poskus atentata na ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega, potem ko so dobile opozorilo od članov ruske varnostne službe FSB, ki se ne strinjajo z napadom na Ukrajino, je ponoči poročal ameriški medij Axios. Atentat naj bi načrtovali pripadniki posebne čečenske enote.

Obstreljevanje v Mariupolu

V Mariupolu, pristaniškem mestu ob Azovskem morju, poteka "intenzivno obstreljevanje" ruskih sil. "Borimo se, ne bomo nehali braniti domovine," je sporočil župan Vadim Bojčenko. Mestni svet je na družbenih omrežjih sporočil, da je mesto kljub intenzivnim spopadom še zmeraj pod ukrajinskim nadzorom. Ruske sile naj bi obstreljevale civilne zgradbe, med drugim stanovanjske bloke, bolnišnice in prostore za notranje razseljene.

Shodi v podporo Ukrajini

V več mestih po svetu so znova potekali shodi proti ruski vojaški agresiji in v podporo Ukrajini, med drugim tudi v Ljubljani, kjer je zbrane nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša.