"Vladimir Putin je opozoril na pripravljenost ruske strani, da prispeva k nemotenemu pomorskemu tranzitu blaga v sodelovanju s turškimi partnerji. To velja tudi za izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč," je Putinove besede v telefonskem pogovoru z Erdoganom povzel Kremelj.

Putin je pri tem potrdil pripravljenost ruske strani na izvoz gnojil in živil, če bodo odpravljene sankcije proti Rusiji. Ruski predsednik je opozoril na težave na svetovnem trgu hrane, ki so posledica "nespametne finančne in gospodarske politike zahodnih držav", rekoč, da je Rusija pripravljena izvoziti "znatne količine gnojil in kmetijskih pridelkov v primeru odprave ustreznih protiruskih sankcij".

Po navedbah Kremlja sta Putin in Erdogan govorila tudi o "zagotavljanju varne plovbe v Črnem in Azovskem morju" in "odpravljanju nevarnosti min v njunih vodah".

Ruska invazija v Ukrajini in sankcije Zahoda so prekinile dobavo pšenice in drugih surovin iz obeh držav, kar je okrepilo skrbi glede morebitnega pomanjkanja hrane in povečanja lakote v svetu. Rusija in Ukrajina proizvedeta 30 odstotkov svetovne ponudbe pšenice, ki jo večinoma izvozita čez Črno morje.

V ukrajinskih pristaniščih, ki so jih obkolile ruske ladje, je obtičalo na desetine zabojniških ladij, zaradi česar je onemogočen izvoz pšenice, sončničnega olja in drugih živil ter gnojil. Plovbo po Črnem morju ovirajo tudi mine, ki so jih postavile tako ruske kot ukrajinske sile.

Erdogan je dejal, da je Ankara pripravljena znova organizirati srečanje delegacij Rusije, Ukrajine in Združenih narodov v Carigradu, kot je to že storila po začetku ruske invazije. Turčija bi tudi sodelovala v morebitnem mehanizmu opazovanja, če sprti strani dosežeta načelen dogovor, so sporočili iz urada turškega predsednika.

Poleg rusko-ukrajinskega konflikta naj bi Erdogan s Putinom govoril tudi o prošnji Švedske in Finske za članstvo v zvezi Nato, čemur Turčija kot edina od držav članic zavezništva nasprotuje.

Ruske priprave na napad na Slovjansk

Rusija pripravlja večji napad na Slovjansk, središče ukrajinskih sil na vzhodu države, so sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske. Najsrditejši spopadi naj bi trenutno potekali nedaleč v Severodonecku.

Po trditvah ukrajinskega generalštaba se ruske sile pripravljajo na napad na Slovjansk s severa, kjer nadzorujejo mesti Izjum in Liman. Slovjansk, ki je pred vojno štel okoli 100.000 prebivalcev, je skupaj z bližnjim Kramatorskom največje urbano območje v Donbasu (Doneškem bazenu), ki je še pod nadzorom osrednjih oblasti v Kijevu.

Padec teh krajev pod nadzor Rusije bi pomenil hud poraz za ukrajinsko vojsko, ki postopoma izgublja nadzor nad ozemljem proti močnejšemu nasprotniku.

Ukrajinci so podkrepili napoved napada na Slovjansk s podatki o premikih ruske bojne opreme. Prav tako naj bi ruske sile obnovile železniški most, čez katerega pospešeno krepijo svoje dobavne verige do fronte. Prav tako naj bi bila po novem v Izjumu eskadrilja najnaprednejših ruskih bojnih helikopterjev ka-52.

Hudi boji za Severodoneck

Vzhodno od Slovjanska potekajo hudi boji za Severodoneck. Regionalni guverner Sergij Gajdaj je v sporočilu na Telegramu razmere opisal kot zelo zahtevne in dodal, da je uničena celotna mestna kritična infrastruktura, 60 odstotkov stanovanjskih stavb pa naj bi bilo neobnovljivih.

Ruske sile so v preteklih tednih postopoma ožile obroč okoli Severodonecka, v katerem branilcem mesta grozi, da bodo v celoti obdani. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljskem večernem nagovoru sporočil, da je tam poškodovanih 90 odstotkov vseh hiš in da obstreljevanje mesta poteka neprekinjeno.

"Zavzetje Severodonecka je osnovna naloga okupacijskega kontingenta," je še dejal Zelenski in dodal, da delajo vse, kar je mogoče, da bi odbili to ofenzivo.

ZDA ne bodo dobavile naprednih raketnih sistemov

Ameriški predsednik Joe Biden je sporočil, da ZDA v Ukrajino ne bodo pošiljale raketnih sistemov, ki bi lahko zadevali cilje v Rusiji.

Časopis New York Times je sprva poročal, da namerava Washington poslati Kijevu raketne sisteme dolgega dosega. "Upam, da bo prevladala zdrava pamet," je v odzivu na pisanje časopisa dejal ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov.

Glede na Bidnove besede tudi ZDA skrbi možnost nepredvidljive širitve konflikta. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je Kijev zaprosil za mobilne raketne sisteme M270 in M142, ki lahko naenkrat pošljejo več raket do 300 kilometrov daleč.

"Težko se je bojevati, če te napadajo z razdalje 70 kilometrov, ti pa nimaš ničesar, s čimer bi se boril nazaj," je tvitnil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je zdaj namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta, je odločitev Bidna označil za racionalno.

ZDA so za Ukrajino pred kratkim namenile 40 milijard dolarjev vredno vojaško pomoč, za katero ni točno znano, kaj bo obsegala, zato se pojavljajo špekulacije o tem, kaj vse bi lahko bilo v paketu.

Ubit francoski novinar

V regiji Lugansk na vzhodu Ukrajine je bil ubit francoski novinar. Po navedbah guvernerja Luganska Serhija Hajdaja so novinarja francoske televizije BFM ubile ruske sile. Smrt novinarja je danes potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Gre za zadnjega v vrsti primerov ubitih ali ranjenih novinarjev med rusko invazijo v Ukrajini.

"Novinar Frederic Leclerc-Imhoff je bil v Ukrajini, da bi prikazal resničnost vojne. Na krovu humanitarnega avtobusa s civilisti, ki so bili prisiljeni bežati, da bi se izognili ruskim bombnim napadom, je bil smrtno ranjen," je zapisal Macron.

Leclerc-Imhoff je delal za televizijo BFM, kjer so navedli, da je bil star 32 let in da je bil na svoji drugi poročevalski poti v Ukrajini od začetka vojne v tej državi 24. februarja. Njegov novinarski kolega Maxime Brandstaetter je bil v napadu lažje ranjen, so sporočili pri televiziji.

Leclerc-Imhoff je bil blizu Severodonecka, sta v ločeni izjavi sporočili francosko in ukrajinsko zunanje ministrstvo.

Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna, ki je danes obiskala ukrajinsko prestolnico Kijev, je dejala, da "Francija zahteva čimprejšnje odprtje pregledne preiskave, da bi osvetlili okoliščine te tragedije".

Guverner Luganska Hajdaj je medtem na Telegramu sporočil, da je bil Leclerc-Imhoff ubit med evakuacijo, ki jo je spremljal kot novinar in ki si jo morali po napadu prekiniti.

Vozilo, s katerim so z območja evakuirali deset ljudi, je bilo tarča sovražnikovega ognja. Delci granat so prebili oklep vozila. Francoski novinar je dobil smrtno rano na vratu, je pojasnil Hajdaj.

Od začetka ruske invazije v Ukrajini je bilo po podatkih organizacije Novinarji brez meja pri opravljanju dela na terenu ubitih najmanj osem novinarjev.

Borcem iz Azovstala grozi smrtna kazen

Ukrajinske vojake, ki so se predali ruskim silam v jeklarni Azovstal v Mariupolju, bo morda doletela smrtna kazen, je dejal predstavnik proruskih separatistov, pravosodni minister samooklicane separatistične ljudske republike Doneck (DNR) Jurij Sirovatko.

"Sodišče bo sprejelo odločitev o njih," je dejal Sirovatko. "Za takšna kazniva dejanja imamo v DNR-ju najvišjo obliko kazni – smrtno kazen," je dejal in dodal, da so vsi vojni ujetniki na ozemlju DNR-ja, med njimi pa je približno 2300 vojakov iz Azovstala.

Na stotine ukrajinskih branilcev strateškega pristanišča Mariupolj na obali Azovskega morja se je ta mesec predalo, potem ko so se več tednov zadrževali v podzemnih predorih jeklarne Azovstal. Ukrajinska stran si prizadeva, da bi jih v prihodnosti zamenjali za ujete ruske vojake, Rusija pa je sporočila, da jim bo najprej sodila.

Številni od ukrajinskih borcev, ki so branili Mariupolj pred ruskimi silami, pripadajo ultranacionalističnemu bataljonu Azov, ki ga povezujejo s skrajno desnico. Rusija ga je v preteklosti večkrat obtožila vojnih zločinov, v Moskvi pa so navedbe o nacistih v Ukrajini uporabili kot enega od razlogov za invazijo na to državo.

Voditelja Francije in Nemčije, Emmanuel Macron in Olaf Scholz, sta v sobotnem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom tega pozvala, naj izpusti ukrajinske borce iz Azovstala.