Sarajevo ima nekaj več kot 275.000 prebivalcev, a se vsako leto v zimskih mesecih uvršča med najbolj onesnažena mesta na svetu, velja tudi za evropsko prestolnico z najslabšo kakovostjo zraka. V tej kategoriji zlahka "tekmuje" z azijskimi mesti, kot so Lahore, Karači, New Delhi in Daka, ki imajo več milijonov prebivalcev in od koder pogosto prihajajo zlovešče fotografije debele plasti smoga, ki onemogoča vidljivost in ne spusti blizu sončnih žarkov, ljudje pa po opravkih hitijo z maskami na obrazu.

Švicarsko podjetje IQAir, ki že vrsto let meri kakovost v mestih po svetu, je konec januarja v Sarajevu izmerilo indeks onesnaženosti več kot 500, s čimer je bilo to mesto 22. januarja celo območje z najvišjo onesnaženostjo zraka na svetu.

Kaj pomeni indeks 500? Vsi rezultati, ki presegajo vrednost 300, so uvrščeni v najvišjo kategorijo "tvegano", kar pomeni, da vdihavanje takšnega zraka pomeni veliko nevarnost za zdravje ljudi. Mesto ima po tej lestvici dobro kakovost zraka, če je indeks onesnaženosti med 0 in 50. Indeks je sicer skupek vseh glavnih onesnaževalcev v določenem mestu, kot so delci PM 2,5, PM 10, ozon, dušikov dioksid, žveplov dioksid in ogljikov monoksid.

Sarajevu so konec januarja v tej kategoriji sledili azijski velikani, kot so Daka, Kolkata in Hanoj, a tudi za uvrstitve nekaterih drugih evropskih mest ni bilo treba pogledati prav daleč po seznamu. Na 15. mestu je bila kosovska prestolnica Priština z indeksom 161, prestolnica Severne Makedonije, Skopje, je bila 19. z indeksom 153. Razmere v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu so bile nekoliko boljše. Mimogrede, v času pisanja članka je imelo Sarajevo indeks 159, kar sodi v kategorijo "nezdravo", saj je bila koncentracija delcev PM 2,5 za 13-krat višja od še dovoljene po merilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Sorodna novica V vasi Retje je zrak včasih tako umazan kot v najbolj onesnaženih mestih na svetu

Klasični ukrepi: delo od doma, omejitev prometa, zadrževanje v notranjih prostorih

Oblasti v kantonu Sarajevo, ki je eden izmed desetih kantonov Federacije Bosne in Hercegovine, ta pa je ena izmed dveh entitet, ki sestavljata državo, vsakič, ko onesnaženost zraka doseže kritično raven, izdajo opozorilo za prebivalce in sprejmejo nekatere začasne ukrepe. Ti vključujejo začasno prepoved vožnje avtomobilov in tovornjakov, ki imajo emisijski standard EURO3 ali nižji v območju A, ki vključuje štiri mestne soseske Sarajeva. Oblasti prebivalcem svetujejo, naj se čim manj zadržujejo na prostem in omejijo športne dejavnosti na zraku. Delodajalce so pozvali, naj, če je to mogoče, čim več ljudi dela od doma, meščane pa, naj čim pogosteje uporabljajo javni prevoz. Oblasti so industrijskim obratom, ki izpuščajo v zrak strupene emisije, svetovale, naj začasno ustavijo proizvodnjo, "kadar je to izvedljivo". Če popolna zaustavitev zaradi narave procesa ni mogoča, pa je treba emisije čim bolj zmanjšati, so dodali in posvarili, da lahko vsem, ki teh ukrepov ne bodo spoštovali, naložijo kazni.

Res je, da Sarajevu ne gre na roko geografska lega, saj leži v kotlini, obdani z gorami. Ko se temperature pozimi spustijo, se nad mestom naredi trdovraten pokrov onesnaženega zraka, pomešanega z meglo. A takšno lego imajo tudi številna druga mesta po svetu, pa stanje ni tako kritično. "Največja težava v Sarajevu je individualno ogrevanje gospodinjstev. Ljudje v zelo nekakovostnih pečeh kurijo vlažen les, pri tem pa nastajajo zelo škodljivi izpusti," je za AFP dejal Anes Podić iz okoljske organizacije Eko akcija. Po njegovih podatkih od 30.000 do 40.000 gospodinjstev v Sarajevu za ogrevanje pozimi uporablja trda goriva, večinoma drva.

Kritičen je tudi do ukrepov oblasti: "Vlada ne želi rešiti te težave, posledica pa je, da je Sarajevo pogosto na vrhu črnega seznama najbolj onesnaženih mest na svetu, skupaj z mesti, ki imajo 10, 20 ali 30 milijonov prebivalcev, kar je res neverjetno."

V Sarajevu je vsaka 12. smrt posledica pljučnega raka

Slaba kakovost zraka močno vpliva na zdravje ljudi, posledično pa postaja tudi vse večja težava javnega zdravstva v Bosni in Hercegovini. Po podatkih Svetovne banke v BiH-u vsako leto zaradi posledic onesnaženega zraka prezgodaj umre 3300 ljudi.

Razmere povečujejo tveganje za bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen in raka. "V Sarajevu je vsaka 12. smrt posledica pljučnega raka," je dejal Podić. Po mnenju nekaterih strokovnjakov ima slab zrak podobne, morda celo večje učinke na zdravje ljudi kot kajenje ali uživanje alkohola.

Sarajevčani zato pozimi pogosto ostajajo notri, edina rešitev je umik v okoliške gore. "V Sarajevu je v dneh, ko je smog najhujši, zelo težko dihati in živeti," je za AFP dejala neka upokojenka in dodala: "Včasih se smog zadržuje nad mestom več dni, kar ne le, da je nevarno za naše zdravje, ampak vpliva tudi na naše duševno stanje. Smog nas dela depresivne."

Zeleni prehod do leta 2050?

Tako domači kot tuji strokovnjaki so polni nasvetov, katere kratko- in dolgoročne ukrepe bi morala Bosna in Hercegovina čim prej sprejeti. Ti vključujejo prehod k zelenim virom energije, zmanjšanje prometa na cestah in naložbe za boljše prilagajanje na novo podnebno resničnost, ki jo prinašajo podnebne spremembe. Svetovna banka je v poročilu za BiH navedla, da bi morala država do leta 2050 izvesti zeleni prehod, ki bi vključeval postopno opuščanje uporabe premoga in lignita, povečanje obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter, in izboljšanje energetske učinkovitosti v različnih sektorjih.

"BiH v naslednjem desetletju potrebuje 6,6 milijarde evrov za naložbe za prilagajanje podnebnim spremembam," je zapisala Svetovna banka in dodala, da bi moral zasebni sektor financirati večji del prizadevanj za razogljičenje, zlasti v prometu, stavbah in energetiki.

Podatki so zgovorni. BiH približno 60 odstotkov električne energije proizvede v termoelektrarnah s sežiganjem premoga, preostalo energijo pa večinoma zagotavljajo hidroelektrarne. Država si je zastavila za cilj, da bo do leta 2030 delež obnovljivih virov v proizvodnji električne energije znašal 43,6 odstotka, vendar je že zdaj jasno, da je ta prehod precej počasen, je v poročilu ocenila Svetovna banka. Bosna in Hercegovina je sicer edina izvoznica električne energije v regiji.

Svetovna banka v poročilu ni omenjala le nujnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, ampak tudi za zmanjšanje tveganja za nove katastrofalne poplave in hude požare. Ocenila je, da bi lahko škoda, ki jo prinašajo podnebne spremembe, gospodarstvo BiH-a do leta 2050 skrčila za do 14 odstotkov. Kot največjo nevarnost so navedli prav poplave. Spomnimo, v oktobrskih katastrofalnih poplavah je umrlo 27 ljudi, uničenih je bilo tudi mnogo poslopij in prometne infrastrukture. Najbolj prizadeti so bili občina Jablanica severno od Mostarja in okoliški kraji.
"Podnebne spremembe niso le okoljski izziv, temveč neposredno ogrožajo gospodarsko stabilnost, javno zdravje in blaginjo Bosne in Hercegovine," je ob nedavni predstavitvi poročila dejal Christopher Sheldon, predstavnik Svetovne banke za BiH in Črno goro.

Onesnaženost zraka v Sarajevu decembra lani in januarja letos, kot so jo ujeli fotografi, si oglejte v spodnji galeriji.

Sorodna novica Ljubljana se uvršča med mesta s slabim zrakom, še slabše so razmere v manjših krajih

Onesnažen zrak krivec za 20 odstotkov vseh prezgodnjih smrti v regiji

Ne le v Bosni in Hercegovini, ukrepov zaradi slabe kakovosti zraka bi se bilo treba lotiti tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Novinarji agencije Reuters so konec januarja obiskali Kosovo, Srbijo in BiH ter nato napisali članek z naslovom Kriza zaradi onesnaženosti zraka na Balkanu ogroža javno zdravje in cilje držav za članstvo v Evropski uniji. Ugotovili so, da se države Zahodnega Balkana trmasto oklepajo uporabe fosilnih goriv, kot največje težave pa navedli ogrevanje gospodinjstev, zastarele termoelektrarne, star vozni park in pomanjkanje finančnih sredstev, s katerimi bi lahko začeli reševati to težavo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je stopnja smrtnosti zaradi onesnaženosti zraka v regiji razmeroma visoka – po ocenah gre za 114 smrti na 100.000 prebivalcev v BiH-u in približno 100 smrti na 100.000 prebivalcev v Srbiji in Črni gori. Za primerjavo, ta številka je v Nemčiji 45, v Franciji pa 29. Študija Združenih narodov iz leta 2019 pa je ugotovila, da je onesnažen zrak krivec za 20 odstotkov vseh prezgodnjih smrti, ki so jih ugotovili v 19 balkanskih mestih.

Ne le, da ima slab zrak negativen vpliv na zdravje prebivalcev, ampak bi lahko neukrepanje na tem področju predstavljalo tudi oviro pri napredovanju držav Zahodnega Balkana k članstvu v EU-ju. EU ima namreč zelo visoke okoljske standarde; po podatkih Bruslja se je raven emisij toplogrednih plinov znotraj povezave od leta 1990 zmanjšala za približno 40 odstotkov. "V naši regiji pa preprosto nimamo sredstev, da bi zmanjšali onesnaženost zraka," je odkrito dejal Mirko Popović, direktor beograjskega okoljskega inštituta.

Kosovo, na primer, še vedno več kot 90 odstotkov svojih potreb po energiji dobi iz premoga. Po ocenah Svetovne banke bi prehod k drugih virom energije to državo stal 4,5 milijarde evrov. Teh sredstev ni na voljo. Kosovsko ministrstvo za energijo se je tako zateklo le k splošnemu pojasnilu, da si prizadevajo za zmanjšanje emisij, vlaganje v projekte za obnovljive vire energije in v posodobitve obstoječih elektrarn.

Fotogalerija: Življenje v okolici termoelektrarne Obilić na Kosovu

V Srbiji so številke nekoliko boljše, saj približno 70 odstotkov vse električne energije dobijo iz termoelektrarn, preostalo pa iz hidroelektrarn, vetrnih in sončnih elektrarn.

Pred dnevi je tudi hrvaški inštitut za varovanje okolja in narave predstavil nekaj številk. Direktor omenjene institucije Aljoša Duplić je dejal, da na Hrvaškem vsako leto zaradi posledic onesnaženega zraka umre približno 3500 ljudi, je poročal portal Index. Najhujše so razmere v zimskih mesecih v celinskem delu Hrvaške, med najbolj onesnažena mesta sodijo Zagreb, Slavonski Brod, Sisek in Kutina.

"Moramo se zavedati, da je hrvaški vozni park izredno star. Povprečna starost avtomobila na Hrvaškem je od 13 do 14 let, zelo veliko je tudi dizelskih vozil. V Zagrebu se še vedno povečuje število vozil," je dejal Duplić in poudaril, da je ministrstvo za zaščito okolja letos začelo obsežen projekt, ki je vreden več kot 220 milijonov evrov, njegov glavni cilj pa je prav izboljšanje kakovosti zraka.

V Skopju vse več "ekoloških migrantov"

Smog pesti tudi Severno Makedonijo, zato so prebivalci v več mestih 10. decembra lani izvedli proteste, na katerih so zahtevali odločne ukrepe na tem področju. V Skopju so se protestniki zbrali pred stavbo ministrstva za okolje, nekateri so nosili plinske maske. Po ocenah zaradi onesnaženega zraka v državi prezgodaj umre približno 3500 ljudi.

Razmere so še posebej kritične pozimi, glavni vzrok pa je enak kot v Sarajevu – množično kurjenje v pečeh. Številni ljudje v Skopju si ne morejo privoščiti centralnega ogrevanja, zato stanovanja ogrevajo tako, da kurijo drva, stare gume, plastiko in druge odpadne materiale, pri čemer se sprošča v zrak strupena mešanica škodljivih kemikalij.

Protestniki so zahtevali od oblasti strožji nadzor prometa in industrije, ob tem pa so opozorili na desetletja zanemarjanja te težave. Okoljski aktivist Gorjan Jovanovski, ki je ustvaril tudi mobilno aplikacijo za spremljanje kakovosti zraka, je za AP opozoril, da je onesnaženost zraka v Skopju tako huda, da meščani postajajo "ekološki migranti", saj so se zaradi razmer prisiljeni seliti drugam. "Dovolj je! Več desetletij smo čakali na ukrepanje vlade, a naredila ni popolnoma ničesar," je dejal.

Evropa: Severna Makedonija in BiH edina v rdečem

In še širši, evropski pogled. Že omenjeno podjetje IQAir vsako leto objavi seznam držav oziroma mest z najbolj onesnaženim zrakom na svetu. Podatkov za leto 2024 še ni na voljo, tisti iz leta 2023 pa kažejo, da prebivalci le sedmih držav na vsem svetu dihajo čist zrak, takšen, ki ni škodljiv za njihovo zdravje. Z drugimi besedami – v letu 2023 je imelo le sedem držav v letnem povprečju indeks onesnaženosti pod 50. Podatke so zbirali na več kot 30.000 merilnih mestih v 134 državah po svetu.

Kakovost zraka, ki so jo opisali kot "varno", je imela naslednja sedmerica držav: Avstralija, Estonija, Finska, Grenada, Islandija, Mavricij in Nova Zelandija.

V Evropi je bil zrak najčistejši na Islandiji, sledita Estonija in Finska. Slovenija se je skupaj z Litvo, Češko, Madžarsko, Malto, Slovaško, Bolgarijo, Hrvaško, Poljsko, Ciprom in Italijo uvrstila v rumeno kategorijo, v kateri je stopnja onesnaženosti zraka do trikrat višja od varnega standarda. Pri podjetju IQAir so zapisali, da je Hrvaška glede zniževanja ravni delcev PM 2,5 dosegla največji napredek, saj se je v primerjavi z letom 2022 letna povprečna stopnja teh delcev znižala za 40 odstotkov. Kot so dodali, je glavni razlog za ta napredek veliko povečanje uporabe obnovljivih virov energije, ki zdaj znašajo že več kot 31 odstotkov energetskih potreb države. Povprečje EU-ja je 23 odstotkov.

V oranžni kategoriji držav, kjer je stopnja onesnaženosti do petkrat višja od varne ravni, so bile Moldavija, Romunija, Albanija, Grčija, Turčija, Srbija in Črna gora. Prav na dnu evropskih držav pa sta se znašli Severna Makedonija in Bosna in Hercegovina, ki sta obe končali v rdeči kategoriji, kar pomeni, da tamkajšnji prebivalci dihajo zrak, ki je za več kot petkrat bolj onesnažen od še dovoljene ravni.