Alexandra Schallenberga je kot novega predsednika avstrijske vlade zaprisegel predsednik države Alexander Van der Bellen. Vodenje zunanjega ministrstva je prevzel Michael Linhart, ki je bil do zdaj avstrijski veleposlanik v Parizu in pred tem generalni sekretar avstrijskega zunanjega ministrstva.
Tako Schallenberga kot prisotnega podkanclerja Wernerja Koglerja je predsednik države v kratkem nagovoru pred zaprisego spomnil, da mora zdajšnja koalicijska vlada med avstrijsko Ljudsko stranko (ÖVP) in Zelenimi nadaljevati projekte ter tudi znova vzpostaviti zaupanje prebivalcev v politiko, za kar bodo potrebni dejanski rezultati.
Svobodnjaki (FPÖ) so sicer napovedali, da bodo na izrednem zasedanju vložili nezaupnico proti celotni vladi, medtem pa nameravajo socialdemokrati (SPÖ) vložiti nezaupnico proti finančnemu ministru. Liberalni Neos zaenkrat ne razmišlja o vložitvi nezaupnice.
Kurz svojemu nasledniku izrazil podporo
Odzval pa se je že nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je svojemu nasledniku izrazil podporo in poudaril, da ne bo kancler v senci. S tem se je odzval na kritike opozicije, da bo tudi z odhodom s čela avstrijske vlade narekoval usmeritve nove vlade.
Ob tem pa se je Schallenbergu zahvalil, da je bil pripravljen prevzeti odgovornosti zveznega kanclerja, in izrazil pričakovanje, da bo vladi pod njegovim naslednikom uspelo dobro nadaljevati delo za Avstrijo.
Vladna koalicija bi se lahko obdržala do volitev 2024
52-letni Schallenberg je bil namreč v Kurzevi vladi zunanji minister in velja za njegovega tesnega zaveznika. Večjih sprememb v usmeritvi vlade zato ni pričakovati. Novi kancler je napovedal, da bo skupaj s podkanclerjem Koglerjem storil vse, da "zasujejo nastale jarke" in da bi se posvetil pred kratkim izpogajanemu dogovoru o proračunu ter davčnemu modelu za boj proti podnebnim spremembam.
Kogler je izrazil zadovoljstvo nad spremembami na čelu vlade. "Menim, da so zdaj znova velike možnosti, da se ta koalicija obdrži do naslednjih rednih parlamentarnih volitev, ki bodo septembra 2024," je še dejal. "Seveda bom tesno sodeloval s Sebastianom Kurzem," je v izjavi za medije dejal novi kancler. "Prepričan sem, da so obtožbe proti njemu napačne in da se bo na koncu izkazalo, da ni bilo nič na njih."
52-letni Schallenberg s seboj po poročanju nemške tiskovne agencije DPA prinaša pogajalske sposobnosti in mednarodni format, s čimer naj bi poskrbel za blaženje zadnje krize avstrijske vlade tako doma kot v tujini. Njegova stališča do prebežnikov so enaka kot Kurzeva: zagovarja strogo migracijsko politiko. Ko so lani koalicijski Zeleni zahtevali sprejem beguncev iz požganega taborišča na grškem otoku Lezbos, jim je Schallenberg sporočil: "Pozivi po premestitvi ne morejo biti rešitev." Letos poleti je izjavil, da bi morali, potem ko so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, tiste Afganistance, ki so v svoji državi delali za Evropsko unijo, evakuirati v sosednje države, ne v Evropo.
Novi avstrijski kancler velja za zagovornika širitve EU-ja na Zahodni Balkan, saj meni, da je mogoče tako ustaviti vpliv Rusije in Kitajske na območju.
Danes zjutraj je Scahllenbergova tiskovna predstavnica sporočila, da bo novi zunanji minister Michael Linhart, karierni diplomat, ki je deloval kot politični svetovalec prejšnjega konservativnega kanclerja Wolfganga Schüssla, zdaj pa je bil veleposlanik v Franciji.
Kurz v soboto zvečer odstopil
Kot je znano, je v soboto zvečer Sebastian Kurz odstopil, potem ko so v državi stekle preiskave zaradi suma uporabe proračunskega denarja in vpliva, da bi predhodnika Kurza na čelu stranke, Reinholda Mitterlehnerja, predstavili v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP-ja. Med letoma 2016 in 2018 naj bi ozek krog Kurzevih zaupnikov naročal javnomnenjske raziskave, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP-ja kot druge javnomnenjske raziskave.
"Skušal bom dokazati, da so vse obtožbe proti meni neupravičene. Za odstop sem se odločil, ker gre za državo, ne le zame," je dejal Kurz v odstopni izjavi, za svojega naslednika pa predlagal Schallenberga.
Koalicijski partnerji Zeleni so po izbruhu korupcijske afere sredi tedna, v katero naj bi bili vpleteni Kurz in njegovi sodelavci, od Kurza zahtevali odstop.
Kurzev odstop je pomiril koalicijske Zelene, ki so pred tem ocenili, da Kurz ni več primeren za vodenje vlade. V nedeljo so nato napovedali, da ostajajo v koaliciji in vladi pod vodstvom Schallenberga.
Kot je za MMC dejal Andrej Rahten, nekdanji slovenski veleposlanik na Dunaju, zgodovinar, član ZRC-ja SAZU-ja in prejemnik zlatega častnega znaka Republike Avstrije, "Kurzu ni uspelo obdržati kanclerske funkcije, vendar z odhodom v parlament ostaja v igri". "Njegov naslednik Alexander Schallenberg pripada najožjemu krogu kanclerja, zato je pričakovati nadaljevanje sedanje politike," meni in dodaja, da gre pri Kurzu za dejanski umik, čeprav resda samo delni.
Kurz se bo vrnil v poslanske klopi, kjer bo tudi vodil poslansko skupino Ljudske stranke. S tem bo dobil tudi poslansko imuniteto, a kot je v nedeljo dejala dopisnica RTV Slovenija Petra Kos Gnamuš, je bilo iz vrst ljudske stranke slišati, da naj bi se Kurz v prihodnjih dneh odrekel poslanski imuniteti in omogočil nadaljevanje postopkov, saj želi dokazati, da je nedolžen.
Po mnenju zgodovinarja Aleša Mavra s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je Kurz z odstopom za nadaljevanje svoje politične kariere storil več, kot če bi trmasto vztrajal na položaju. Njegove prednosti so, da je kljub mladosti šolan politik in politični profesionalec, kar mu daje prednost pred morebitnimi tekmeci, tako zunaj stranke kot v njej, v korist pa mu gre tudi to, da to ni njegov prvi (začasni?) padec, meni Maver.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje