Kot so sporočili iz Strasbourga, je bilo kar 85 odstotkov poslank žrtev psihičnega nasilja v parlamentu, bolj verjetno pa so žrtve nadlegovanja poslanke, mlajše od 40 let. Med njimi jih je bilo 36 odstotkov žrtev spolnega nadlegovanja.

"Na žalost študija prikazuje žalostno resničnost. Gibanje #MeToo ni prihranjeno niti svetu politike. Dokler bodo obstajale razlike med ženskami in moškimi, nobena ženska ne bo varna pred nasiljem in nadlegovanjem," je dejala predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Liliane Maury Pasquier, ki je pozvala politike in političarke, naj bodo akterji spremembe.

Generalni sekretar Medparlamentarne unije Martin Chungong je medtem pozval k ničelni toleranci kakršnega koli spolnega nadlegovanja v parlamentih. "Odgovornost vseh v parlamentu je, tako moških in žensk, da oblikujejo mehanizme, ki zaščitijo vse ženske, ki so tam zaposlene," je dodal.

Večina parlamentov v Evropi namreč nima razvitega mehanizma, ki bi ženskam omogočil, da se pritožijo, opozarjajo v poročilu.

Skoraj polovici grozili s smrtjo, posilstvom, pretepom
Ob tem je 47 odstotkov vprašanih priznalo, da so jim grozili s smrtjo, posilstvom ali pretepom. Več kot dve tretjini (68 odstotkov) jih je bilo tarča seksističnih komentarjev na račun videza ali stereotipov, četrtina pa jih je bila žrtev spolnega nasilja. Več kot polovica jih je bila tarča groženj in nadlegovanja na družbenih omrežjih.

Žrtve niso samo poslanke
Avtorji študije so še opozorili, da žrtve nasilja niso le poslanke, ampak tudi druge zaposlene v parlamentih po Evropi. Okoli 40 odstotkov jih je bilo žrtev spolnega nasilja na delovnem mestu, med poslankami ta delež znaša 25 odstotkov. To pomeni, da je ta skupina žensk bolj ogrožena. V kar 69 odstotkih primerov so bili storilci poslanci.

V študijo so vključili intervjuje s 123 ženskami, od tega je 81 poslank iz 45 evropskih parlamentov.