Področje raziskovanja dansko-švedske profesorice z univerze v Stockholmu Drude Dhalerup so spolne kvote v politiki. Raziskovanje je usmerila na ves svet, reprezentativnost žensk pa nikakor ni vezana na razvitost in bogatost družbe, pač pa gre za odnos do žensk v neki kulturi, je opozorila v MMC-jevem intervjuju po predavanju o spolnih kvotah v politiki v Trubarjevi hiši literature.

Zakaj so kvote potrebne? Ker mora demokracija poskrbeti, da je odsev ljudi reprezentiran v parlamentih, kar ni mogoče, če ženske niso udeležene. Če obstajajo strukturne ovire za ženske v družbi, potem so kvote tudi pravične, saj gre za nekakšno kompenzacijo, je poudarila.
Moški so po njenih besedah močneje zastopani, ker vse skupaj deluje po principu majhnih elitnih moških klik, ki funkcionira na ravni zvez in poznanstev (old boys network), kar pomeni, da moški na položajih moči rekrutirajo svoje naslednike iz nabora znancev, prijateljev in sorodnikov, če malce raziskujemo, hitro lahko skupaj sestavimo cele politične dinastije in družinske klane.

Slovenske kvote dobra rešitev
Kateri so najmočnejši argumenti proti kvotam? En argument je, da kvote omejujejo prosto izbiro volivcev, a to ne drži, ker volivci tako ali tako nimajo nobenega nadzora nad tem, katera imena se pojavijo na volilnih lističih. Imena diktirajo politične stranke, je opozorila. Sistem kvot ni zgolj orodje za povečanje števila žensk v politiki, pač pa je tudi varovalo pred kontraudarcem, ko v družbi prevlada mnenje, da je enakost dosežena in na to ni nihče več pozoren, stvari vrne v stare patriarhalne tirnice, je še opozorila.
Spolno nevtralne kvote so najboljši izbor, kot ima to urejeno Slovenija, je pohvalila slovensko zakonodajo na tem področju in pristavila, da bi bil odstotek lahko tudi 40 ali 50 odstotkov, ne zgolj 35. Težava je sicer, da imajo v slovenskem volilnem sistemu stranke možnost ženske kandidirati v okrajih, kjer ima stranka slabo podporo in tako kandidatka nima veliko možnosti, je opozorila, a hkrati pohvalila relativno visok delež žensk v slovenskem hramu demokracije.

Kako daleč je ženska participacija v politiki napredovala od časov, ko sploh niso imele volilne pravice, smo na Zahodu blizu enakim pogojem za ženske, je pregovorna patriarhija že padla?
Zelo rada bi odgovorila z da, a na žalost ni tako. V politiki še vedno močno prevladujejo moški. Pogled v parlamente po svetu razkrije, da imajo ženske 24 odstotkov sedežev, se pravi, da več kot tri četrtine zasedajo moški. V zadnjih desetletjih se sicer stanje popravlja, predvsem s pomočjo uporabe spolnih kvot, a politični sistem je še vedno prevladujoče moški. Če pogledate naključno sliko voditeljev svetovnih držav na sestanku, boste mogoče opazili kakšni dve, tri ženske v prvi vrsti in to je to.

Prihajate iz Skandinavije, ki je nekakšen vzor glede vključenosti žensk v politiko, bi rekli, da je enaka obravnava spolov v vaši domači politiki dosežena?
Ne. Nekateri ljudje mislijo, da smo enakost spolov že dosegli, a nismo še čisto tam. Povprečno imamo okoli 40 odstotkov žensk v parlamentu, Švedska ni še nikoli imela premierke, Danska na primer samo eno, še bolj pa je vse skupaj očitno pri ekonomski eliti v državi, kjer popolnoma prevladujejo moški. Mislim, da obstaja strinjanje, da so tudi nordijske države še precej daleč od cilja. Ženska voditeljica države, sploh, ko se to zgodi prvič, ima velik simboličen pomen.
V Skandinaviji smo praznovali 100-letnico ženske volilne pravice (na Danskem je polna volilna pravica za ženske od leta 1915, op. n.) in ko sem hodila okoli, so me spraševali, koliko časa smo potrebovali, da imamo 40 odstotkov žensk v parlamentu. Morala sem odgovoriti, da smo potrebovali 100 let, a zdaj nam ni treba več čakati tako dolgo, s pomočjo spolnih kvot lahko uporabimo hitrejšo pot.
Kako delujejo skandinavske ženske kvote?
Obstaja več različnih vrst spolnih kvot. Nekatere z zakonom določene sedeže v parlamentu rezervirajo za ženske in so tja voljene izključno kandidatke. Lahko gre za zakonsko predpisan odstotek na kandidatni listi s strani države. Ali pa tretja možnost, da kvote politične stranke same zapišejo v svoje statute oz. zgolj upoštevajo. Levičarske stranke in zeleni so vsi kvote zapisali v statute strank, desničarske stranke sicer tega niso storile pisno, a vseeno upoštevajo kvote pri pripravi kandidatnih list.
Kvote so pri vas torej del politične kulture, ne pa zakonska prisila?
Da, a to je bil zelo dolgotrajen proces, ki ga je omogočil konstanten pritisk dolgoletnih prizadevanj ženskega gibanja pri nas. Rezultat te dolge poti je, da smo dandanes v samem vrhu spolne enakosti v svetu. Diskurz po svetu danes je naravnan k hitrim spremembam, odpravi neenakosti, in z zakonom določene spolne kvote so tu izredno učinkovito orodje, če nočemo čakati sto let, da se kaj premakne.
Ženska politična reprezentacija nima samo simboličnega pomena, pač pa gre hkrati za orodje, s katerim lažje dosežemo spolno nevtralno zakonodajo, da tudi ženske lahko dedujejo, da se prepove nasilje nad ženskami na primer itd. Brez aktivnega ženskega gibanja, ki izvaja na politiko in znotraj nje pritisk, se zakoni nikoli ne bi spremenili. Naivno bi bilo misliti, da enakost spolov pride z razvojem sama po sebi, da lahko kar čakamo in ne naredimo nič. V današnjih časih pa se je začel celo pojavljati konservatini kontraudarec, poglejte samo na izvolitev seksističnega in rasističnega Donalda Trumpa v ZDA. Uzakonjene spolne kvote pri takšnih kontraudarcih delujejo preventivno.

Za Trumpa so morale množično glasovati tudi ženske, kako si to razlagate?
Bele ženske gotovo, temnopolte pa ne. Poleg tega je Hillary Clinton prejela okoli 2 milijona več glasov od Trumpa.
Trumpu podobni konservativni "kontraudarci", kot pravite, so se začeli dogajati tudi v Evropi, če pogledamo Viktorja Orbana na Madžarskem ali pa Poljsko …
Res je. V Evropi so se začeli pojavljati skrb vzbujajoči trendi in v nekaterih od teh političnih strank skrajne desnice oz. desnice vidimo, da močno prevladujejo moški. Večina volivcev, pa tudi izvoljenih predstavnikov v teh strankah je moških, kar predstavlja resno nevarnost za enakost spolov v Evropi. Živimo v nevarnih časih.
Gre za ljudi, ki so se izgubili v globalizaciji, ki čutijo, da izgubljajo službe in identiteto. Za vse mogoče probleme pa začnejo kriviti prebežnike, migrante in druge tujce, namesto da bi obtožujoči prst uperili v domače politične elite, ki so na krilih globalizacije vedno bogatejše. Od moških, ki se v procesu globalizacije počutijo kot zgube, se pojavlja vedno več sovražnega govora, tudi seksualno obarvanega, zoper ženske, še posebej političarke. Vedno se okrivijo nemočni "drugi", naj bodo to migrantje ali pa ženske. Podcenjujoč odnos je pogosto vseprisoten. Nekdo, ki je bil še posebej težek, je dejal, da imajo ženske preveč glasu v javnem življenju in če ne bi bilo žensk v politiki, ne bi nihče sploh govoril o teh "neumnih" temah, kot so podnebne spremembe in globalno segrevanje. Kaaaaaj? O čem je ta človek sploh govoril?

To pa je logika. Podnebne spremembe so očitno "neumna" ženska tematika ...
Resnično, zame je bilo to nekaj čisto novega (smeh).
V t. i. nerazvitem tretjem svetu so z enakopravnostjo žensk v primerjavi z Zahodom še zelo zadaj. Kako kaže z reprezentiranostjo žensk v politiki v tem delu sveta?
Ko govorimo o ženski prisotnosti v politiki, se zdi, da gre za skupen boj tako razvitega kot nerazvitega sveta proti izključenosti žensk. Prav neverjetno je, da imamo zdaj države tretjega sveta, kot so Ruanda, Bolivija in na primer Senegal, ki uspešno izvajajo zgodovinske skoke z implementacijo spolnih kvot. Omenjene države so po uvedbi kvot izboljšale prisotnost žensk tudi za 20 odstotkov že pri naslednjih volitvah. Nikakor ne moremo več trditi, da bogatejša in bolj razvita kot je država, bolj so ženske enakopravne in vključene. Ne, to ne drži.

Nasprotniki spolnih kvot pogosto primerjajo udejstvovanje v politiki, s katerim koli drugim poklicem, na primer rudarjenjem, kjer prevladujejo moški, ali pa z medicinskimi sestrami in vzgojiteljicami v vrtcih, kjer prevladujejo ženske. Kvote, s katerimi se poskuša doseči, da bo v parlamentih sedelo več žensk, tako označijo za "dvojni standard". Kaj bi jim odgovorili?
Tega ne moremo enačiti. V demokratičnem sistemu gre za reprezentacijo ljudi in izvoljena telesa morajo biti zrcalna slika prebivalstva države. Glede izobraževalnega sistema je pa tako, da mnogo ljudi misli, da bi ga morali bolj uravnotežiti s prisotnostjo moških v nižjem izobraževanju in vrtcih ter s prisotnostjo žensk v naravoslovnih vedah.
Kar se pa zasebnega sektorja tiče, je edina razprava o kvotah na ravni upravljanja družb in korporacij. Evropska unija je že napisala direktivo, ki je sicer še niso sprejeli, da bi moralo biti vsaj 40 odstotkov žensk v upravah in nadzornih svetih zasebnih podjetij. Zaradi teh sprememb v zasebnem sektorju ne morejo mirno spati, a jaz spolnih kvot ne bi zagovarjala nikjer drugje kot na ravni upravljanja podjetij.
Kaj pa bi odvrnili na argument, da delo v vrtcu moških ne zanima, ženske pa politika ne?
V Skandinaviji veliko moških dela v vrtcih, vse smo obrnili na glavo, imamo moške gospodinje, ženske pilotke ... itd. Pred 50 leti nič od tega še ni bilo, kultura v družbi se je spremenila.
Opaziti je trende upadajoče volilne udeležbe, je to eden izmed problemov demokracije v 21. stoletju?
Res je, demokracija ima trenutno težave. V veliko državah je sicer volilna udeležba še zmeraj zelo visoka, pri nas v Skandinaviji se giblje okoli 80 odstotkov. Glavni problem je padanje zaupanja ljudi v politične institucije, ki jih upravlja majhna elitna skupina moških, ki dominira v parlamentu. Upam, da bodo institucije z boljšo zrcalno sliko prebivalstva, z vključitvijo žensk, imigrantov in tudi mladine, povrnile zaupanje in odpravile disonanco z volivci.
Slovenska spolna kvota zahteva, da noben spol na kandidatnih listah ni reprezentiran z manj kot 35 odstotki, kako dobra rešitev je to?
Lahko bi sicer bilo tudi 40 ali pa 50 odstotkov. Mislim, da je ta rešitev zelo dobro delovala in da ne bi imeli tako visokega odstotka žensk v slovenskem parlamentu brez nje. Problem v Sloveniji je bolj sam volilni sistem izbire kandidatov po okrajih, to je za ženske vedno problem. Kljub temu ste lahko ponosni, saj je odstotek žensk v slovenskem parlamentu relativno visok (35,6 odstotka, op. n.), skupaj z Bosno in Hercegovino ste bili vzor za celoten Balkan.
Zakaj izbira kandidatov po okrajih ni dobra? Ali stranke pogosto ženske kandidirajo v neizvoljivih okrajih, kjer ima stranka slabo podporo?
Da, to je pogosta praksa.
V Sloveniji bomo nove predstavnike oblasti izbrali junija, s kandidatnimi listami za volitve pa se je najbolj zapletlo prav zaradi spolnih kvot. Eno stranko so zavrnili zaradi premalo žensk, eno pa zaradi premalo moških kandidatov, kaj vam to pove o demokraciji pri nas?
To je lepo! Spolne kvote morajo biti nevtralne, tako da ščitijo prisotnost obeh spolov. Slišala sem, da so nekatere stranke poskušale ženske kandidatke šteti dvojno, ker so jih kandidirale v dveh okrajih. To je navadno goljufanje sistema. V Skandinaviji so strankarske kvote že večkrat pomagale moškim do izvolitve, ker je v levičarskih strankah tako veliko aktivnih žensk.

Vidite v prihodnosti čas, ko kvote ne bodo več potrebne, ker bo enakost spolov samoumevna?
Da, upam, da bo res tako, a dokler obstajajo v družbi strukturne ovire za ženske, diskrimincija, podcenjevanje in 'old boys network' (elitna moška združba, ki funkcionira na podlagi zvez in poznanstev, op. n.) kvote definitivno potrebujemo. Ni treba čakati na stotine let, da se bo odnos do žensk počasi spremenil na bolje, s kvotami lahko to dosežemo veliko hitreje.