Čez štiri dni se bo v Rimu sestala skupščina, ki bo izbrala novega predsednika republike. Po zadnjih dopolnitvah ima nekaj več kot tisoč članov (1009), sestavljajo pa jo poslanci, senatorji in delegati dežel.

Postopek ne predvideva uradnih kandidatur, ampak zgolj niz tajnih glasovanj; pri prvih treh je potrebna dvotretjinska, nato samo še absolutna večina. Edini, ki se glasno poteguje za palačo na Kvirinalu, je Silvio Berlusconi, drugi, med katerimi ima največ možnosti premier Mario Draghi, za zdaj molčijo.

Silvio Berlusconi se ne da. Proti njemu že desetletja tečejo procesi, iz večine pa se je izvil z oprostitvijo ali zastaranjem. Pravnomočno je bil obsojen samo enkrat – zaradi davčnih utaj. Sodni postopki, ki izhajajo iz spolnih afer bunga-bunga, so še v teku, toda vsemu navkljub hoče Berlusconi – pri petinosemdesetih – še za sedem let na Kvirinal.

"Nemogoče je, da bi vseh 452 elektorjev, ki spadajo v desno sredino, na tajnem glasovanju obkrožilo Berlusconija," meni politični analitik in profesor z rimske Univerze Luiss Giovanni Orsina. "Realistično ima 400 glasov, medtem ko absolutna večina, potrebna od četrtega glasovanja naprej, znaša 505 glasov. Na svojo stran bi torej moral dobiti še več kot 100 elektorjev, kar je nepredstavljivo."

"V resnici izsiljuje svoja partnerja z desnice, Mattea Salvinija in Giorgio Meloni. Njuni stranki ga podpirata neprepričljivo in samo zato, da bi se Berlusconi v zahvalo uprl načrtovani spremembi italijanskega volilnega zakona," meni strokovnjak za italijanski politični sistem Roberto D'Alimonte. Salvini in Giorgia Meloni namreč nasprotujeta vrnitvi v čisti proporcionalni sistem, ki bi bil bolj po godu levosredinskim nasprotnikom.

Pravo vprašanje zato ni, ali bo Berlusconi postal predsednik, temveč kdaj in kako bo od kandidature odstopil. In ko bo, bo morda hkrati predlagal podporo komu drugemu, najverjetneje Mariu Draghiju. S tem pa lahko – ob dejstvu, da na levi sredini še naprej taktično molčijo – kljub vsemu postane moralni zmagovalec bitke za Kvirinal.