Z mednarodnim dnevom se spominjamo usmrtitev največ Romov naenkrat, ko so nemški nacisti med drugo svetovno vojno na večer 2. avgusta 1944 v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnje t. i. cigansko taborišče (Zigeunerlager) in usmrtili več kot 3000 Romov.

Skupno naj bi v tem taborišču umrlo 21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Iz Slovenije jih je tam umrlo 71, še šest pa v drugih taboriščih. Usmrtitve Romov so nacisti namreč izvajali tudi v svojih drugih taboriščih v skladu s politiko "končne rešitve ciganskega vprašanja", katere cilj je bilo popolno uničenje Romov. K temu je spadala tudi njihova načrtna sterilizacija.

Po novejših podatkih so med drugo svetovno vojno med letoma 1939 in 1945 nacisti usmrtili okoli pol milijona Romov, nekateri menijo, da celo milijon in pol. Romi so bili kot etnična skupina za Judi tako druga največja žrtev nacističnega režima.

Bruselj bo ocenil nacionalne strategije za Rome

Ob dnevu spomina so predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, podpredsednica za vrednote in preglednost Vera Jourova in komisarka za enakost Helena Dalli v skupni izjavi zapisale, da se nikoli ne sme pozabiti preganjanja Romov med holokavstom, prav tako pa ne težav in diskriminacije, s katerimi se še vedno spopada romska manjšina.

Napovedale so še, da bo Evropska komisija letos predstavila prvo oceno nacionalnih strategij za Rome.

Svet Evrope priporoča poučevanje zgodovine Romov

Generalna sekretarka Sveta Evrope (SE) Marija Pejčinović Burić je ob 76. obletnici genocida pozdravila to, da ga zaznamuje vse več evropskih držav. "Boljšo prihodnost je mogoče graditi samo na trdnem razumevanju preteklosti," je dejala v videonagovoru. Poudarila je nedavno priporočilo sveta ministrov Sveta Evrope vsem državam članicam k poučevanju zgodovine Romov v šolah.

Združeni narodi mednarodni dan zaznamujejo z virtualno razstavo na svoji spletni strani z naslovom Pozabljene žrtve: nacistični genocid nad Romi in Sinti. V njej predstavljajo zgodbe Romov, ki jih je prizadel genocid.

Spominska prireditev v Mariboru

V Mariboru so dopoldne pripravili spominsko prireditev. V sklopu dogodka z naslovom Noč, ko so violine obmolknile, so predvajali francoski dokumentarni film Pozabljeni genocid.

Slovesna govornica je bila mariborska podžupanja Alenka Iskra, ki je med drugim povedala, da so takšni spominski dnevi zelo pomembni, zato da ne pozabimo na različne krivice, ki so se zgodile v preteklosti, v tem primeru Romom med drugo svetovno vojno.

To je še pomembneje v času, ko se retorika in vedenje nekaterih spet nevarno približuje tistemu, čemur smo bili priča pred osmimi desetletji. "Ob vseh opozorilih in takšnih spominskih dogodkih je nesprejemljivo, da to ne pride v podzavest ljudi in da nekateri še naprej razširjajo nestrpni govor ter ne priznavajo drugačnosti," je dodala Iskra.

Mariborska mestna občina po njenih besedah lahko naredi največ za ozaveščanje prav s pomočjo javnega kulturnega zavoda Sinagoga Maribor, ki je tudi ustanova nacionalnega pomena, saj ta z različnimi dogodki in razstavami opominja na preteklost, ki je marsikdo v Mariboru sploh še ne pozna.

Po besedah predstavnice mlajše generacije mariborske romske skupnosti Amande Fetahi so dogodki iz druge svetovne vojne zelo žalostni. "Danes je marsikaj drugače in smo vsi enakopravni, čeprav se na žalost kaj podobnega še vedno kje dogaja. Osebno sicer ne občutim diskriminacije, srečujem pa druge, ki znajo povedati, da se jim to dogaja," je dejala.

Izobraževalni sistem v Sloveniji ne ponuja dosti znanja o romski zgodovini, zato mlajše generacije Romov po njenih besedah informacije pretežno črpajo od svojih staršev ali starih staršev, če koga to še posebej zanima, pa je tudi na spletu veliko napisanega. "Na žalost pa se mladi Romi danes premalo zavedajo svoje preteklosti," je še dodala.

Koordinatorica programov v mariborski Sinagogi Marjetka Bedrač je ob tem pojasnila, da je večina romskih skupnosti na evropskih tleh pred drugo svetovno vojno živela v svojih stalnih krajih in niso več živeli nomadskega načina življenja. Kljub temu je splošna javnost njihov način še vedno dojemala kot nekoliko nemoralnega in v neskladju z normami večinskega dela družbe.

"Čeprav so nacisti prepoznali njihov indoevropski izvor, so bili Romi označeni kot rasa, ki je pomanjkljiva, in jo je zato treba uničiti," je dodala.

V sredo poklon v Murski Soboti

Žrtvam genocida se bodo v sredo poklonili v Murski Soboti na spominski slovesnosti z naslovom Genocid nad Romi, nevarnost širjenja fašizma in antiromizma, ki se ga bodo v hotelu Zvezda udeležili predstavniki občine, vlade in romologi. Položili bodo tudi venec k spominski plošči v spomin romskim žrtvam holokavsta v drugi svetovni vojni.