Poljski senat je pretekli petek zavrnil pravosodno reformo o discipliniranju sodnikov, ki jo je predlagala vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS). Spodnji dom oziroma sejm, v katerem ima PiS večino, pa jo je z 234 glasovi za, 211 proti in devetimi vzdržanimi v četrtek spet potrdil.

Opozicija je to odločitev označila za državni udar, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tako je parlament dokončno potrdil ta zakon, ki ga mora zdaj podpisati samo še predsednik države Duda.

Zakon predvideva disciplinski postopek proti sodniku, ki bi se mu očitala politična motiviranost, sodnikom pa prepoveduje kritiziranje novih sodnih imenovanj ali pooblastil oblasti. Kazni segajo od denarnih do izgube delovnega mesta. Sodniki morajo tudi razkriti vsa članstva v organizacijah, vključno s političnimi povezavami iz časa komunizma pred letom 1989.

Zakon so sicer obsodili EU, ZN in druge mednarodne organizacije, pa tudi poljski pravni strokovnjaki. Predlog je v državi sprožil proteste. Ta mesec se je na shodu tako zbralo okoli tisoč poljskih sodnikov, pridružili pa so se jim tudi kolegi iz drugih članic EU-ja.

Udarec vrhovnega sodišča

Poljsko vrhovno sodišče je medtem v četrtek zadalo udarec poljski vladi. Odločilo je namreč, da sodniki, ki jih imenuje novi nacionalni sodni svet, ne morejo izdajati sodb. Po mnenju sodišča so namreč ti sodniki pod političnim vplivom.

Sodnik vrhovnega sodišča Wlodzimierz Wrobel je povedal, da sodišča v drugih državah kdaj pa kdaj zavrnejo sodelovanje s poljskimi sodišči, saj da niso prepričani o njihovi nepristranskosti. "Smo člani Evropske unije in zavezali smo se, da bomo zagotavljali, da so naša sodišča tako neodvisna in nepristranska, kot so sodišča drugih držav," je povedal.

Ministrstvo: Ne bomo spoštovali odločitve sodišča

Pravosodno ministrstvo je zavrnilo odločitev vrhovnega sodišča in jo označilo za "resno kršitev zakonodaje". Napovedalo je, da te odločitve ne bodo spoštovali.

Konec leta 2017 je Evropska komisija uvedla postopek proti Poljski, ker da s predlaganimi reformami v pravosodju sistematično spodkopava vladavino prava. Grozi ji tudi odvzem glasovalnih pravic v EU-ju.