Sprejetje zakonov je v soboto neposredno obsodil ameriški zunanji minister Antony Blinken. Kot je zapisal na Twitterju, je Dodik s podpisom zakona o nepriznavanju odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v srbski entiteti BIH-a kršil ustavo Bosne in Hercegovine ter spodkopal daytonski sporazum.

Dodik je v petek podpisal zakon, ki Banjaluki omogoča, da obide ali ignorira odločitve najvišjega mednarodnega odposlanca v državi. Ta, trenutno to vlogo opravlja nemški diplomat Christian Schmidt, nadzoruje civilne vidike daytonskega mirovnega sporazuma, ki je končal vojno v letih 1992-1995. Mednarodni odposlanec ima pomembna izvršilna pooblastila, zlasti za odpuščanje izvoljenih uradnikov in vsiljevanje zakonov.

Parlament entitete pa je 21. junija sprejel spremembo zakona, v skladu s katero odposlančevih odločitev ne bodo več objavljali v uradnem listu entitete, s tem pa v njej tudi ne bodo več veljale. Schmidt je nato 1. julija razveljavil to spremembo zakona, pa tudi odločitev skupščine v Banjaluki o nespoštovanju odločitev ustavnega sodišča BiH-a.

Schmidt je takrat izpostavil, da oba koraka pomenita napad na ustavno sodišče BiH-a in poskus ogrožanja odločitev pravnega in ustavnega okvira BiH-a, vključno z odločitvami visokega predstavnika.

Spomnil je tudi, da parlamenta entitet nimata pravice do odstopanja od določil ustave BiH-a ali drugih obveznosti, ki izhajajo iz daytonskega mirovnega sporazuma. Ena od teh je tudi sodelovanje z visokim predstavnikom.

Obenem je uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih bodo dejanja, ki kršijo ustavno ureditev države, v prihodnje obravnavali kot kaznivo dejanje. Zanje je zagrožena večletna zaporna kazen.

Dodik je sicer že kazensko ovadil samega sebe zaradi sprejema zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BiH-a. Državno tožilstvo BiH-a je na podlagi te ovadbe začelo postopek proti Dodiku.