Ukrajinske sile naj bi napredovale proti krajema Kramina in Svatove pod nadzorom Rusije v regiji Lugansk. Foto: Reuters
Ukrajinske sile naj bi napredovale proti krajema Kramina in Svatove pod nadzorom Rusije v regiji Lugansk. Foto: Reuters

Britanski premier Sunak je v telefonskem pogovoru Zelenskemu zagotovil podporo in obsodil nedavne ruske napade z brezpilotnimi letalniki na Kijev.

"Voditelja sta razpravljala o gnusnih napadih z brezpilotnimi letali na Ukrajino v zadnjih dneh," je sporočil Sunakov tiskovni predstavnik.

"Premier je dejal, da lahko Ukrajina računa na to, da jo bo Združeno kraljestvo še naprej dolgoročno podpiralo, kar dokazuje nedavna dobava več kot 1000 protizračnih raket," je še sporočil.

V noči z nedelje na ponedeljek so ruske sile izvedle napade z brezpilotnimi letalniki na Kijev. Predsednik Zelenski je takrat sporočil da Rusija načrtuje "dolgotrajno kampanjo" napadov z brezpilotniki, izdelanimi v Iranu.

Macron (desno) poziva k podpori Ukrajini. Foto: Reuters
Macron (desno) poziva k podpori Ukrajini. Foto: Reuters

Macron: Ukrajina potrebuje podporo

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je danes dejal, da Ukrajina "potrebuje našo podporo bolj kot kdaj koli". Macron je v Parizu gostil Ulfa Kristerssona, premierja Švedske, ki je od Češke prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji.

Administracija ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je danes sporočila, da so bili v ruskih napadih v zadnjih 24 urah ubiti trije ljudje, od tega dva v regiji Herson in eden v regiji Doneck, ter še deset ranjenih.

Rusija je v ponedeljek po navedbah Kijeva napadla dele Donecka pod ukrajinskim nadzorom, pri čemer je zadela vas Jakovlivka ter mesti Kramatorsk in Družkivka.

Guverner ukrajinske regije Lugansk Sergej Gajdaj je medtem dejal, da ukrajinske sile vztrajno napredujejo proti krajema Svatove in Kremine pod nadzorom Rusije. Guverner sosednje regije Doneck Pavlo Kirilenko je ob tem sporočil, da so ruske sile napadle ukrajinske položaje vzdolž frontne črte.

Putin ukazal predvajanje dokumentarcev o vojni v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem kulturnemu ministrstvu naročil, naj v kinematografih zagotovi prikazovanje dokumentarnih filmov o vojni v Ukrajini. Rusko obrambno ministrstvo mora v skladu z navodili nuditi oporo vsem filmskim ustvarjalcem, ki bodo snemali dokumentarce o "herojstvu udeležencev posebne vojaške operacije".

V ukrajinskem napadu naj bi bilo ubitih več sto ruskih vojakov, domnevno večinoma rezervistov. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
V ukrajinskem napadu naj bi bilo ubitih več sto ruskih vojakov, domnevno večinoma rezervistov. Fotografija je simbolična. Foto: EPA

Filmi ruske proizvodnje bodo morali biti posvečeni "boju proti širitvi neonacistične in neofašistične ideologije", je zapisano v seznamu navodil, objavljenem na spletni strani Kremlja. Kulturno ministrstvo mora organizirati še "festival patriotskih dokumentarcev".

Kulturna ministrica Olga Ljubimova mora spremembe uveljaviti do 1. februarja, obrambni minister Sergej Šojgu pa bo Putinu o izvedbi navodil poročal mesec pozneje.

Ruske oblasti so od začetka invazije v Ukrajini februarja lani okrepile nadzor nad neodvisnimi mediji, medtem pa provladni mediji prenašajo državno propagando in upravičujejo odločitev Kremlja o napadu na zahodno sosedo. Cilja tega sta bila po Putinovih besedah "denacifikacija" in "demilitarizacija" Ukrajine.

V skladu z novo restriktivno zakonodajo morajo mediji med drugim vojno v Ukrajini označevati izključno kot posebno vojaško operacijo.

Jeza v Rusiji ob smrti vojakov v ukrajinskem napadu

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo v napadu na silvestrovo na začasne spalne prostore vojske v šoli v Makijevki ubitih 63 ruskih vojakov. Poslopje so po navedbah ministrstva zadele štiri rakete, izstreljene iz ameriškega sistema zračne obrambe Himars.

Medtem je ukrajinska vojska sporočila, da je izvedla napad na ruske enote in opremo. Števila žrtev ni navedla, je pa sporočila, da so uničili 10 kosov vojaške opreme. Po nekaterih podatkih je umrlo približno 400 ruskih vojakov, še približno 300 je bilo ranjenih.

Ukrajinske sile naj bi za napad uporabile ameriški raketni sistem Himars. Foto: EPA
Ukrajinske sile naj bi za napad uporabile ameriški raketni sistem Himars. Foto: EPA

Med ubitimi vojaki naj bi prevladovali rezervisti, ki so bili vpoklicani v okviru delne mobilizacije. V poslopju, ki ni bilo varovano, naj bi se zbrali na novoletni zabavi.

Kritiki v Rusiji pravijo, da so bili vojaki nastanjeni ob skladišču streliva, nacionalisti in nekateri poslanci pa zahtevajo kaznovanje poveljnikov, ki jih obtožujejo, da so zanemarjali nevarnosti.

Ruski vojaški blogerji pišejo, da je tako velik obseg uničenja posledica skladiščenja streliva v isti stavbi, v kateri so bili spalni prostori, čeprav so poveljniki vedeli, da je lokacija v dosegu ukrajinskih raket.

Poveljnikom naj bi bilo vseeno za življenja vojakov

Igor Girkin, nekdanji poveljnik proruskih enot na vzhodu Ukrajine, ki je zdaj eden vidnejših ruskih vojaških blogerjev, je dejal, da je bilo ubitih ali ranjenih več sto ljudi ter da je bilo tam skladiščeno strelivo, vojaška oprema pa da ni bila prikrita.

Vojaški bloger z več kot 700.000 sledilci na aplikaciji Telegram Arhangel Specnac Z je vprašal, kdo si je zamisli nastaniti tako veliko število vojakov v eni stavbi. Po njegovih besedah je poveljnikom popolnoma vseeno za življenja ruskih vojakov.

Jezni so tudi v ruskem parlamentu. Grigorij Karasin, član senata in nekdanji namestnik zunanjega ministra, je zahteval maščevanje Ukrajini in njenim podpornikom v Natu, pa tudi "notranjo analizo".

Sergej Mironov, poslanec in nekdanji predsednik senata, je zahteval kazenski pregon tistih, ki so "dovolili kopičenje vojaškega osebja v nezavarovani stavbi", in "vseh višjih oblasti, ki niso zagotovile ustrezne stopnje varnosti".

Vojaški informacijski center v Donecku pod ruskim nadzorom je sporočil, da je bilo v ponedeljek 69 ukrajinskih napadov v Donecku, vključno z napadom na Makijevko.