Angela Merkel je v odzivu na stališče CSU-ja poudarila, da si ne želi enostranskih rešitev, ampak da je treba urediti migracijsko politiko v sodelovanju z evropskimi partnerji. Foto: Reuters
Angela Merkel je v odzivu na stališče CSU-ja poudarila, da si ne želi enostranskih rešitev, ampak da je treba urediti migracijsko politiko v sodelovanju z evropskimi partnerji. Foto: Reuters
Na vrhuncu prihoda beguncev v Evropo je prišlo v Nemčijo povprečno 10.000 ljudi na dan, zdaj jih pride okoli 450. Foto: Reuters
Jordanija
V begunskih taboriščih v Jordaniji živi uradno več kot 650.000 beguncev iz Sirije, neuradno pa še več. Država ima okoli 10 milijonov prebivalcev. Foto: EPA

Vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU) in sestrska Krščansko-socialna unija (CSU) sta trenutno v sporu glede migrantske politike nemške kanclerke Angele Merkel. CSU v predvolilni vnemi zaradi nezmožnosti dogovora o evropski azilni reformi zahteva ostrejše enostransko nemško ukrepanje na meji, kar Merklova vztrajno zavrača.

Predsednik predsedstva CSU-ja Markus Feber je za nemške medije dejal, da mnoge v stranki skrbi, "da bo Angela Merkel zdaj tekala po Evropi s čekovno knjižico. Potrebuje Grčijo in Italijo za rešitev begunskega vprašanja." Stališče CSU-ja je jasno: "Nobenega dogovora na račun nemških davkoplačevalcev." Podobno stališče je nedavno zagovarjal tudi bavarski ministrski predsednik Markus Söder, ki prav tako prihaja iz vrst CSU-ja.

Angela Merkel je obiskala Jordanijo, kjer je v nagovoru pred študenti nemško-jordanske univerze branila svojo politiko na področju priseljevanja. Kot je dejala, morajo biti migracije urejene in usmerjene.

Jordaniji, kjer je po podatkih visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) nameščenih več kot 650.000 sirskih beguncev, po neuradnih podatkih pa naj bi jih bilo še veliko več, je obljubila dodatno posojilo v višini okoli 87 milijonov evrov. Sredstva naj bi pomagala uresničiti reforme v državi, ki jih zahteva Mednarodni denarni sklad (IMF), izplačali pa jih bodo v okviru nemške razvojne pomoči, je nemška kanclerka pojasnila po srečanju s kraljem Abdulahom II.

Infrastruktura v kraljevini tako množičnemu prihodu beguncev ni kos, a velja kljub krizam v soseščini za sidro stabilnosti v regiji, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Angela Merkel bo obiskala tudi Libanon, kjer je glede na delež prebivalcev največ beguncev.

Načelni dogovor
Nemški notranji minister Horst Seehofer je za zdaj nekoliko popustil pri zahtevi, da bi morala Nemčija na svojih mejah zavračati vse prebežnike, ki so jih registrirali že v drugih državah Evropske unije, vztraja pa pri zaostritvi nadzora na meji. V CSU-ju so se že pred tem strinjali, da bodo obširneje začeli zavračati prebežnike po vrhu EU-ja, ki bo 28. in 29. junija, če nemški kanclerki Angeli Merkel ne bo uspelo doseči evropske rešitve. Seehofer je pripomnil, da CSU na tem področju podpira vsako evropsko rešitev in tudi prizadevanja za sklenitev dogovora.

Nemčija sledi evropski poti
Obrambna ministrica iz vrst Krščansko-demokratske unije (CDU) nemške kanclerke Ursula von der Leyen pa je ob robu obiska v ZDA dejala, da je glede begunske politike treba nadaljevati evropsko pot. "Naloge še nismo končali, a smo že zelo napredovali."

Ob tem je navedla, da je v Nemčijo na vrhuncu prihajanja beguncev v Evropo vstopilo povprečno 10.000 ljudi na dan, zdaj jih okoli 450. "To je 95 odstotkov manj," je opozorila in dodala, da to ni končni cilj Nemčije, temveč pot, ki jo je opravila skupaj z Evropo, zato se bo tudi vnaprej zavzemala za skupno evropsko pot.