Pripadniki švedske obalne straže so se ponoči vkrcali na plovilo, ki pluje pod malteško zastavo, prikazujejo posnetki švedske televizijske postaje SVT.

"Švedska obalna straža je zasledovala ladjo z navodili, naj gre v njihove teritorialne vode, zdaj je ladja zasidrana in poteka preiskava," je za AFP povedal Aleksander Kalčev, generalni direktor podjetja Navigation Maritime Bulgare. Hkrati je zanikal vpletenost v kakršno koli sabotažo.

Švedski premier Ulf Kristersson je pred tem v nedeljo sporočil, da je bil poškodovan najmanj en podmorski optični kabel med Latvijo in švedskim otokom Gotland. Škoda je nastala v švedskih vodah na globini 50 metrov.

Latvijska mornarica pa je kmalu za tem sporočila, da je identificirala ladjo, ki jo sumi povezanosti z incidentom. Švedsko tožilstvo je napovedalo preiskavo suma "sabotaže" in odredilo pridržanje plovila v Baltskem morju.

Po podatkih spletne strani Vesselfinder je ladja pred nekaj dnevi odplula iz ruskega pristanišča Ust-Luga in v času nastanka škode plula med otokom Gotland in Latvijo.

Poškodbe kabla nastale "zaradi zunanjih vplivov"

Latvijski državni center za radiotelevizijo je v nedeljo sporočil, da je zaznal motnje v prenosu podatkov na kablu, ki poteka od mesta Ventspils do švedskega otoka Gotland. Zaradi močnih motenj sklepajo, da so poškodbe nastale zaradi zunanjih vplivov.

Latvijska premierka Evika Siliņa je na družbenem omrežju X zapisala, da njena vlada "sodeluje s švedskimi zavezniki in Natom pri preiskavi incidenta, vključno s patruljiranjem in pregledom plovil, ki so bila na območju".

Zveza Nato je sredi januarja napovedala sprožitev misije v Baltskem morju z namenom poostritve nadzora in varnosti na tem območju, potem ko je v zadnjih mesecih prišlo do več poškodb na podmorskih telekomunikacijskih in energetskih kablih. Več strokovnjakov in politikov ob tem prst uperja v Rusijo, češ da gre za sabotaže in hibridno vojno proti Zahodu.

Poškodbe podmorskih kablov so sicer razmeroma pogoste, saj je po podatkih Mednarodnega odbora za zaščito kablov (ICPC) vsako leto zaznanih od 150 do 200 okvar, ki zahtevajo približno tri popravila kablov na teden. Večina okvar nastane zaradi človeške dejavnosti, kot sta denimo ribolov ali spuščanje sider, nekatere okvare pa so posledica obrabe opreme in naravnih nesreč.