"Turčija je potrdila, da smo storili, kar smo obljubili, vendar pa želi tudi stvari, ki ji jih ne moremo in nočemo dati," je dejal Kristersson na varnostni konferenci v mestu Sälen, kjer je tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

"Prepričani smo, da bo Turčija sprejela odločitev, le ne vemo, kdaj," je dejal in dodal, da je to odvisno od notranje politike v Turčiji in "sposobnosti Švedske, da pokaže resnost", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralnosti maja lani zaprosili za članstvo v Natu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili k članstvu, pristopne protokole pa morajo ratificirati vse države članice.

Do zdaj je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic zveze, končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament.

Vendar pa Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami, med drugim z izročitvijo več ljudi, ki jih Ankara obravnava za teroriste. Pri tem gre v prvi vrsti za domnevne člane v Turčiji prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK) in privržence islamskega klerika Fethullaha Gülena.

Finska bo počakala na zeleno luč Švedski

Večina turških zahtev se sicer nanaša na Švedsko, ne pa na Finsko. Vendar je finski zunanji minister Pekka Haavisto danes dejal, da se bo njegova država Natu pridružila skupaj s sosedo. "Finski se ne mudi v Nato tako zelo, da ne bi mogli počakati, da Švedska dobi zeleno luč," je zagotovil Haavisto.

Švedska je na začetku decembra turškim oblastem izročila Mahmuta Tata, ki je v Turčiji obsojen na šest let in deset mesecev zapora zaradi članstva v PKK-ju. Sredi istega meseca je nato švedsko vrhovno sodišče preprečilo izročitev turškega novinarja Bülenta Kenesa, ki ga Turčija obtožuje vpletenosti v poskus državnega udara leta 2016, kar je sprožilo kritičen odziv Ankare.