Več tisoč ljudi je v središču Kijeva plapolalo z ukrajinskimi rumeno-modrimi zastavami, kot tudi z rdeče-črnimi, ki jih je med drugo svetovno vojno nosila gverilska ukrajinska uporniška vojska, ki se je borila proti sovjetski nadvladi za samostojno in neodvisno državo Ukrajino in pri tem združila moči z nemškimi nacističnimi silami.

Letošnji prvi dan v letu je postal ukrajinski državni praznik, ki slavi rojstvo Stepana Bandere, kontroverznega ideološkega vodjo Organizacije ukrajinskih nacionalistov. Gre za odločitev, ki jo je ukrajinski parlament sprejel decembra lani.

Sodelovanje s Tretjim rajhom

Bandera, ki se je rodil 1. januarja 1909, je bil voditelj Organizacije ukrajinskih nacionalistov, ki je po poročanju portala rt.com sodeloval z nemškim Tretjim rajhom. Ko je Bandera po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo skušal razglasiti neodvisno ukrajinsko državo, ga je gestapo leta 1941 aretiral in ga leta 1944 izpustili kot potencialnega organizatorja uporniških enot proti napredovanju sovjetskih sil. Iz Berlina je pred ruskim napredovanjem pobegnil v München. Po več preživetih atentatih je bila zanj leta 1959 usodna krogla sovjetskega agenta KGB-ja.

Različna interpretacija zgodovine

Januarja 2010 ga je tedanji prozahodni ukrajinski predsednik Viktor Juščenko posthumno odlikoval z medaljo junaka Ukrajine, poznejši proruski predsednik Viktor Janukovič pa je odlikovanje preklical.

Mnenja Ukrajincev o Banderi so razdeljena. Banderovi simpatizerji ga branijo, da je bil pozitivna osebnost, ki ni mogla vplivati na vojaško krilo Upeja, ki je med vojno zagrešila zločine nad Poljaki in 200.000 Judi, medtem ko ga njegovi nasprotniki vidijo kot nacističnega kolaboranta in vojnega zločinca.