Ruska vojska je obstreljevala tudi stanovanjske predele Kijeva, pri čemer so bili ranjeni najmanj štirje ljudje. Ena stavba je bila v celoti uničena, sosednje so preluknjane, okna pa razbita. Po napadu so izbruhnili požari, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinske sile so medtem na več območjih v okolici prestolnice odbile napade ruske vojske, je pozneje sporočil župan mesta Vitalij Kličko in obljubil, da bodo branili vsako stavbo in prestolnice ne bodo predali. Dodal je, da spopadi potekajo predvsem na severnem in vzhodnem obrobju mesta.

Kličko je še zatrdil, da so ukrajinske sile znova prevzele nadzor nad krajem Irpinj severozahodno od Kijeva, prav tako naj bi odbile ruske napade pri mestu Makariv zahodno od Kijeva, kjer naj bi znova zaplapolala ukrajinska zastava, povzema BBC.

V Kijevu ubita ruska novinarka

V Kijevu je bila med poročanjem ubita ruska novinarka Oksana Baulina, ki je delala za medij The Insider, poroča BBC. Novinarka je snemala uničenje, ki so ga povzročile ruske sile ob novem obstreljevanju kijevskega okrožja Podolsk. Poleg nje je bil ubit še en civilist, dva sta bila ranjena. Novinarka je pred tem delala za fundacijo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in je zaradi svojega dela morala zapustiti Rusijo.

Ukrajina: Zaustavili smo napredovanje ruskih sil

Ukrajinski generalštab je sporočil, da jim je uspelo ustaviti napredovanje ruskih sil, med drugim pri kraju Slovjansk na območju Donecka, obranili pa so tudi Mikolajiv na jugu države in Černigiv na severovzhodu. Tudi oblegani Mariupolj z vseh strani še naprej branijo ukrajinske sile, so dodali.

Mariupolj je pomembna tarča ruskih napadov, saj bi z njegovim zavzetjem ruske sile ustvarile kopenski most med priključenim polotokom Krim in zavzetim Doneškim bazenom na vzhodu Ukrajine. Da je to pomemben del operacije, je za tiskovno agencijo Ria Novosti potrdil tudi predstavnik zasedenega Krima Kiril Stepanov, poroča BBC.

Medtem je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da jim je uspelo s helikopterjem uničiti ukrajinsko skladišče orožja, pri čemer niso navedli kraja. Ukrajinska stran pa je predtem poročala o napadu helikopterja na območju Harkova na vzhodu države.

Obenem naj bi ruska vojska v torek zvečer napadla vojaške tarče na območju Rivna na severozahodu Ukrajine, je za ukrajinsko tiskovno agencijo Unian povedal regionalni poveljnik ukrajinske vojske Vitalij Koval. Trenutno še ocenjujejo nastalo škodo.

Ruska vojska je zatrdila, da je v napadu uničila skladišče orožja in da je napad izvedla z morja z raketo dolgega dosega, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Kot opozarja nemška tiskovna agencija DPA, nobenih navedb niso mogli neodvisno preveriti.

Scholz: Ruska ofenziva je zastala

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem v bundestagu ocenil, da je ruska ofenziva zastala. "Ofenziva Putina je zastala, kljub vsemu uničenju, ki ga povzroča dan za dnem," je dejal Scholz. "Orožje mora utihniti, in to takoj," je še pozval k takojšnjemu končanju vojne.

Ukrajini je zagotovil nadaljnjo solidarnost, a ponovil, da se Nato ne namerava vmešati v vojno z Rusijo. Kljub glasnim pozivom k uvedbi območja prepovedi preleta tega ne bodo uresničili. Vztrajati je treba namreč pri tem, da ne bi bilo neposredne konfrontacije med Natom in Rusijo, meni Scholz.

"Embargo na ruske energente bi Evropo pahnil v recesijo"

Prepričan je, da bi moral Putin slišati resnico, ne le da vojna uničuje Ukrajino, ampak tudi prihodnost Rusije. Tako so po njegovem mnenju sankcije Zahoda učinkovite in bodo rusko gospodarstvo še dodatno prizadele. "Ampak to je šele začetek, veliko najhujših posledic bo vidnih v prihodnjih tednih," je dejal in pojasnil, da pripravljajo nove sankcije.

Pri tem pa ni podprl možnosti uvedbe embarga na ruske energente. Nemčija je sicer na poti, da postane neodvisna od Rusije, vendar bi takšen korak "z danes na jutri potisnil našo državo in celotno Evropo v recesijo".

Nemški kancler se je sicer pred četrtkovim vrhom Nata, EU-ja in skupine G7 po telefonu znova slišal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot so danes sporočili v Kremlju, sta govorila o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino, ruski predsednik pa je v pogovoru predstavil vrsto razmišljanj v povezavi s stališči Moskve. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit je pozneje na novinarski konferenci pojasnil, da je Scholz Putina tudi že neposredno posvaril pred uporabo kemičnega ali biološkega orožja.

Blinken: Ruske sile zagrešile vojne zločine

Ameriška administracija meni, da so pripadniki ruskih sil zagrešili vojne zločine v invaziji v Ukrajini. "Naša ocena temelji na skrbnem pregledu razpoložljivih informacij iz javnih in obveščevalnih virov," je sporočil državni sekretar Antony Blinken in poudaril, da je sicer za ugotavljanje krivde pristojno sodišče. Bela hiša bo nove sankcije proti Rusiji oznanila v četrtek, poroča Reuters.

Biden posvaril pred nevarnostjo uporabe kemičnega orožja v Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden je medtem ob odhodu iz Bele hiše v Bruselj, kjer se bo konec tedna udeležil več vrhov o ukrajinski krizi in ukrepanju proti Rusiji, znova opozoril na "realno nevarnost", da bo Rusija v Ukrajini uporabila kemično orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Biden je že v ponedeljek posvaril, da je ruski predsednik Putin zaradi močnega upora, na katerega so ruske sile naletele v Ukrajini, stisnjen v kot in bi se zato lahko zatekel k še hujšim taktikam kot doslej. Po Bidnovih besedah je "jasno", da se Putin pripravlja na uporabo kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini. Obenem je zatrdil, da se mora Rusija, če bi se za ta korak dejansko odločila, pripraviti na oster odziv Zahoda.

Ameriški predsednik je na poti v Evropo, kjer se bo v četrtek in petek v Bruslju udeležil vrhov Nata, EU in skupine G7, na katerih bo osrednja tema ukrepanje proti Rusiji zaradi invazije v Ukrajini. Biden bo v okviru obiska v Evropi obiskal tudi Poljsko, kamor se je zateklo največ beguncev iz Ukrajine.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na današnji tiskovni konferenci pred četrtkovim vrhom napovedal nove Natove bojne skupine v Bolgariji, Romuniji, na Slovaškem in Madžarskem. Napovedal je tudi dodatno pomoč Ukrajini s ciljem okrepitve njene obrambe pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami. Uporaba kemičnega orožja je popolnoma nesprejemljiva in bi bistveno spremenila položaj ter imela resne posledice, je opozoril Stoltenberg. Več tukaj.

Zelenski: V Mariupolju "nečloveške razmere"

Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nočnem nagovoru dejal, da v obleganem mestu Mariupolj na jugu Ukrajine, ki je tarča intenzivnega obstreljevanja ruske vojske, ostaja ujetih okoli 100.000 ljudi.

Humanitarne razmere v mestu se poleg tega slabšajo, poskuse reševanja civilistov prek koridorjev pa po njegovih besedah ovira ruska stran.

"Danes je v mestu približno 100.000 ljudi. V nečloveških razmerah. V popolni blokadi. Brez hrane, vode, zdravil. Pod nenehnim obstreljevanjem, pod nenehnim bombardiranjem," je v nagovoru na Facebooku dejal Zelenski.

Samo v zadnjih 24 urah je po njegovih besedah mesto zapustilo več kot 7000 ljudi. A prizadevanja za reševanje civilistov po koridorjih ovirata "rusko obstreljevanje in teror", je zatrdil in navedel primer ene izmed skupin, ki da so jo med potovanjem po dogovorjenem humanitarnem koridorju zajele ruske sile. Znova je pozval Rusijo, naj omogoči varne humanitarne koridorje.

Mariupolj je ključna tarča v vojni Rusije proti Ukrajini, saj bi z zavzetjem mesta Moskva zagotovila most med ruskimi silami na Krimu in ozemljem pod ruskim nadzorom na severu in vzhodu. Ameriško obrambno ministrstvo sporoča, da Rusija mesto napada s topništvom, raketami dolgega dosega in z ladij v Azovskem morju.

Lokalne ukrajinske sile poročajo tudi o silovitih spopadih z rusko pehoto, ki da napada mesto, potem ko je to zavrnilo poziv k predaji.

Rusko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da jim je od začetka vojaške akcije v Ukrajini pred enim mesecem uspelo izvesti dve izmenjavi zapornikov. Ni sicer podalo podrobnosti o tem, kdaj so izmenjali zapornike niti koliko jih je bilo. Je pa ruska varuhinja človekovih pravic Tatiana Moskalkova v ponedeljek sporočila, da so izmenjali devet ruskih ujetnikov v zameno za župana ukrajinskega Melitopola.

Predvidenih devet koridorjev

Medtem je za reševanje civilnega prebivalstva iz obleganih mest in manjših krajev po navedbah Kijeva predvidenih devet humanitarnih koridorjev. Nadaljevala naj bi se tudi evakuacija iz mesta Mariupolj, čeprav o tem ni dogovora z rusko stranjo, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Podpredsednica vlade upa, da bo ljudem, ki želijo zapustiti mesto, uspelo priti do bližnjega Berdjanska, kjer nanje čaka humanitarna pomoč. Za prevoz ljudi je pripravljenih 24 avtobusov.

Kar nekaj od predhodnih poskusov za varen umik prebivalcev Mariupolja je propadlo, ker so ruske sile nadaljevale obstreljevanje. Ruska stran sicer za neuspeh vzpostavitve koridorjev krivi Ukrajino.

Poleg tega naj bi danes dva humanitarna koridorja iz manjših krajev vodila v Zaporožje, iz krajev severovzhodno od Kijeva so predvidene tri poti za evakuacijo proti predmestju prestolnice, še ena iz mesta Borodjanka, dva koridorja pa z območja Lugansk na vzhodu države, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Lavrov: Vtis je, da ZDA ovirajo pogajanja

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je očital ZDA, da skušajo ovirati težka pogajanja z Ukrajino. "Pogovori so težki, ukrajinska stran stalno spreminja svoja stališča. Težko se je izogniti vtisu, da jih za roko držijo ameriški kolegi," je povedal.

Prepričan je, da si Washingtonu ne želi, da bi se pogajalski proces končal hitro, saj računajo na nadaljnje zalaganje Ukrajine z orožjem.

Glavni ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak pa je danes sporočil, da se na pogajanjih spopadajo z velikimi izzivi. "Pogajanja se nadaljujejo po spletu. Napredujejo z veliko težavami, ker ima ukrajinska stran jasna in načelna stališča," je dejal v odzivu na Lavrova.

Pogajanja je komentiral tudi Zelenski v videu, ki ga je objavil zgodaj zjutraj. "So zelo težka, na trenutke škandalozna, ampak napredujemo korak za korakom," je povedal.

Pojasnil je, da se pogajalci slišijo vsak dan. "Delali bomo, borili se bomo, kolikor bo mogoče. Do konca. Pogumno in odprto," je povedal.

Zelenski nagovoril francoski parlament: Podjetja morajo zapustiti ruski trg

Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem nagovoril francoski parlament. Francoska podjetja je pozval k umiku z ruskega trga. "Renault, Auchan, Leroy Merlin morajo prenehati biti pokrovitelji ruskega vojnega stroja, prenehati financirati umore otrok in žensk, posilstva," je dejal. "Francoska podjetja morajo zapustiti ruski trg," je poudaril.

Francoska podjetja, ki so bila v preteklosti kritizirana, ker še vedno delujejo v Rusiji, vključujejo tudi energetskega velikana Total in prehransko podjetje Danone, ki je danes sporočilo, da bodo v Rusiji še naprej nadaljevali lokalno proizvodnjo osnovnih mlečnih izdelkov in prehranskih izdelkov za dojenčke.

ZDA in zaveznice naj bi želele Rusijo izključiti iz skupine G20

ZDA in druge zahodne države razmišljajo o izključitvi Rusije iz skupine največjih gospodarstev na svetu G20, a druge članice skupine, kot so Kitajska, Indija in Savdska Arabija, naj bi temu nasprotovale.

BBC navaja Reuters, ki je poročal, da je Poljska ZDA predlagala izključitev Rusije in da je prejela "pozitiven odziv".

Takšna odločitev bi pomenila dodatno breme ob obstoječih gospodarskih sankcijah zahodnih držav zoper Rusijo, a analitiki pravijo, da bi nekatere članice G20 temu nasprotovale.

Nekateri zato predvidevajo, da bodo zahodne zaveznice iz skupine G7 namesto izključitve Rusije iz G20 bojkotirale srečanje te skupine, ki bo letos potekalo v Indoneziji. To državo naj bi tudi opozorili na to možnost, a Džakarta zadeve ni hotela komentirati.

Ameriški svetovalec predsednika za nacionalno varnost Jake Sullivan je v torek dejal, da Rusija ne more nemoteno delovati v mednarodnih ustanovah in v mednarodni skupnosti.

Rusija je bila članica skupine G8, razširjene oblike G7, po priključitvi ukrajinskega polotoka Krim leta 2014 pa so jo iz te skupine izključili.

Putin se namerava udeležiti vrha G20

Kot pa je danes povedala ruska veleposlanica v Indoneziji Ljudmila Vorobjeva, se ruski predsednik Vladimir Putin namerava udeležiti letošnjega vrha G20 v Indoneziji. Veleposlanica je tako zavrnila ugibanja, da bodo Rusijo izključili iz skupine zaradi vojne v Ukrajini.

Vorobjeva je zagotovila, da je Džakarta poslala vabilo za novembrski vrh G20 tudi Putinu. "Odvisno bo od veliko stvari, tudi razmer glede covida-19, ki se izboljšujejo. Ampak za zdaj da, namerava priti," je povedala o udeležbi Putina na vrhu.

Veleposlanica je priznala, da so zahodne države poskušale izključiti Rusijo iz več mednarodnih organizacij, tudi skupine G20, kar pa je po njenem mnenju nesorazmeren odziv.

Indonezija sicer ne načrtuje, da bi bila vojna v Ukrajini ena od tem vrha. Proti izključitvi Rusija iz G20 so tudi v Pekingu. "G20 je glavni forum za mednarodno gospodarsko sodelovanje," je povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva. "Rusija je pomembna članica in nobena članica nima pravice izključiti druge države," je dodal.

Rusija: Do 15 let zapora za objavljanje domnevno lažnih informacij

Ruski poslanci in poslanke so v torek sprejeli predlog zakona, ki predvideva do 15 let zapora za objavljanje domnevno lažnih informacij o ruskih dejanjih v tujini. S končnim sprejetjem predloga bi dopolnili že obstoječ zakon o "lažnih novicah" o ruski vojski.

Predlog predvideva zapor in visoke globe za ljudi, ki bi zavedno objavljali domnevno lažne informacije o dejanjih ruskih vladnih agencij v tujini. Če bi te informacije imele resne posledice, pa je zagroženih do 15 let zapora, so sporočili iz dume.

Zdaj zakon čaka še sprejetje v zgornjem domu parlamenta, veljati pa bo začel po podpisu ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predlog sicer dopolnjuje že obstoječ zakon, ki omogoča do 15 let zapora za širjenje domnevnih lažnih novic o ruski vojski. V okviru tega zakona so preiskovalci v torek zagnali preiskavo proti novinarju Aleksandru Nevzorovu, ki je poročal, da je vojska namerno napadla porodnišnico v ukrajinskem Mariupolju.

Kot so pojasnili ob zagonu preiskave, je Nevzorov namerno širil lažne informacije o obstreljevanju, njegovo poročanje pa so pospremile "netočne fotografije civilistov, ki jih je prizadelo obstreljevanje".

Preiskovalci trenutno še iščejo Nevzorova, ki pa naj bi trenutno prebival v tujini.

Grožnja Novi Gazeti

Rusija že dalj časa zaostruje ukrepe proti neodvisnim medijem in aktivistom. Medijski regulator Roskomnadzor je v torek uradno posvaril časopis Nova Gazeta, da ni upošteval zakona, ko v poročanju o nevladni organizaciji ni omenil, da gre za tujega agenta. Pri tem regulator ni pojasnil, za katero nevladno organizacijo je šlo. Grozi pa zaradi opozorila še enemu zadnjih neodvisnih medijev v državi zaprtje. Glede na rusko zakonodajo lahko namreč sodišče zapre medij, če v enem letu prejme dve uradni opozorili.

Tiskovna predstavnica Nove Gazete Nedežda Prusenkova je sicer v torek dejala, da še niso prejeli kopije opozorila.