"Če primerjamo podatke s končnim popisom iz leta 2011, potem je razvidno, da se je število prebivalcev zmanjšalo za 9,25 odstotka," je dejala direktorica državnega zavoda za statistiko Lidija Brković.

Ob tem je dejala, da je padec števila prebivalcev, poleg drugih dejavnikov, posledica tega, da je več ljudi umrlo, kot se jih je rodilo (141.707 ljudi več je umrlo, kot se jih je rodilo). "Če k temu dodamo še začasne podatke za leto 2021, potem je naravni prirast –164.641. Po podatkih statističnega zavoda o zunanjih migracijah je migracijski saldo v obdobju od 2011 do 2020 –111.922 prebivalcev, je še dejala direktorica Brković.

Podatki veljajo za prebivalce, ki živijo znotraj meja, in ne vključujejo izseljencev.

Vukovarsko-sremska županija s skoraj petino manj prebivalcev

Najbolj se je število prebivalcev zmanjšalo v Vukovarsko-sremski županiji, kjer se je zmanjšalo za več kot 19 odstotkov, ter v Siško-moslavški in Brodsko-posavski županiji, ki sta izgubili po več kot 17 odstotkov prebivalcev. Na drugi strani se je število prebivalcev najmanj zmanjšalo v Zagrebu, Dubrovniško-neretvanski in Zadrski županiji, poroča hrt.hr.

Medtem ko je število gospodinjstev padlo za 80.615 oz. 5,31 odstotka, pa se je povečalo število domovanj, in sicer za 103.534 oz. 4,61 odstotka. Kot je pojasnila direktorica, se je število stanovanj povečalo v skoraj vseh županij, največ v Dubrovniško-neretvanski županiji.

Kot navaja Index, se je na Hrvaškem po vstopu v EU v letih 2014 in 2015 začel velik val izseljevanja. V zadnjem valu je največ Hrvatov za svoj novi dom izbralo Irsko in Nemčijo.

Ob tem je direktorica pojasnila, da bodo podatke glede spolne, starostne in izobrazbene strukture objavili v prihodnje.

Stroški popisa so ocenjeni na 170 milijonov kun (okoli 22,3 milijona evrov), je še dejala Brković.