Hrvaška medtem ves čas sprejema nove ukrepe, očitajo pa ji tudi nasilno ravnanje z ujetimi prebežniki, odvzemanje lastnine in vračanje v BiH brez ustreznih postopkov, na severu Bosne in Hercegovine, ki ji je Evropska unija letos pomagala z dvema milijonoma evrov, pa se zato razmere spet vse bolj zaostrujejo.
Kot je za Radio Slovenija poročal Boštjan Anžin, lahko v Bosni in Hercegovino trenutno poskrbijo za okoli 3.500 ljudi, ki sicer zaprošajo za azil, a poskušajo nadaljevati pot proti zahodni Evropi. V državi pa jih je najmanj okoli 7.000, največ iz Pakistana, Bangladeša, Afganistana, Sirije, Iraka. Večina je v Unsko-sanskem kantonu, tudi po parkih, zapuščenih stavbah in drugje.
Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Massimiliano Fedriga je medtem napovedal, da bodo ob dogovoru s slovenskimi oblastmi 1. julija mejo začele nadzirati mešane policijske patrulje.
Dodal je, da če države na tako imenovani balkanski begunski poti svojih meja ne bodo ustrezno nadzirale, bodo vladi predlagali zamrznitev schengenskega režima.
Težko je, hrvaški policisti nam jemljejo denar, prenosne telefone, odeje, na koncu smo, to je mučenje, pripoveduje prebežnik iz Pakistana, ki je že večkrat poskušal nezakonito pot nadaljevati čez Hrvaško. Tam vse tovrstne obtožbe zanikajo in govorijo o zglednem varovanju zunanje meje Unije.
Hrvaški policisti potiskajo prebežnike nazaj v Bihać, tudi tiste, ki jih ulovijo globoko na svojem ozemlju ali jim jih vrnejo iz Slovenije, razlaga župan Bihaća Suhret Fazlić.
Prebežniki v taborišču blizu nekdanjega odlagališča in minskega polja
Prebežnike zdaj nastanjujejo še v Vučjak blizu hrvaške meje, kjer pa ni niti vodovoda ali kanalizacije, seveda tudi ne lekarn, trgovin. Blizu pa sta nekdanje odlagališče odpadkov in minsko polje, zato so zaskrbljeni tudi v Evropski uniji in Združenih narodih. A oblasti napovedujejo ureditev in uresničujejo odločitev o preselitvi prebežnikov iz urbanih središč in zasebnih namestitev.
Kot pravi župan, niso mogli dovoliti, da bi Bihać postal šotorišče prebežnikov, ki so tudi vdirali v hiše, garaže, opravljali potrebe na vrtovih.
Prebivalci pravijo, da sta jim mednarodna skupnost in domača oblast naložili breme, ki ga ne morejo nositi, srbski član predsedstva Milorad Dodik pa medtem zavrača napotitev vojske na mejo s Srbijo in Črno goro, prihod Frontexa, za katerega pravi, da bi poskrbel le, da bi v državi ostalo še več ljudi, prav tako je proti namestitvi dela prebežnikov v Republiki Srbski.
Po lanskih množičnih poskusih prečkanja mejnih prehodov so hrvaške oblasti tam namestile ogrado in še poostrile nadzor meje. Pred prebivalci in oblastmi na severu in zahodu Bosne in Hercegovine pa je tako še eno vroče in težavno poletje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje