Ladja s prebežniki je v pristanišče prispela po 36 urah plovbe, na njenem krovu pa je skupina 16 moških iz Bangladeša in Egipta, ki so jih italijanske oblasti v nedeljo zvečer prestregle na odprtem morju južno od Lampeduse.

Najprej bodo prebežniki v centru v neposredni bližini pristanišča opravili zdravniški pregled in identifikacijski postopek, nato pa jih bodo namestili v 20 kilometrov oddaljenem sprejemnem centru v kraju Gjader, kjer bodo počakali na končanje obravnave njihove prošnje za azil.

V okviru nastanitvenih objektov je tudi center za repatriacijo, kamor bodo namestili tiste, ki jim bodo prošnje za azil zavrnili. Tretji del pa je majhen zapor, kamor naj bi zaprli tiste, ki bi v centru storili kazniva dejanja. Prvotna kapaciteta centra je 1000 ljudi, dolgoročno naj bi se zvišala na 3000, kar je tudi število, ki se a glede na dogovor ne sme preseči.

Italija je sporočila, da bodo v Albanijo poslali samo "neranljive" posameznike, ki prihajajo s seznama varnih držav. Trenutno je na italijanskem seznamu varnih držav 21 takih držav.

Lani je v Italijo prispelo 56.588 prebežnikov iz samo štirih držav (Bangladeša, Egipta, Slonokoščene obale in Tunizije), od katerih jih iz sprejemnih centrov večina hitro pobegne in se odpravi v severno Evropo.

Po določilih dogovora z Albanijo lahko Italija letno v to balkansko državo pošlje do 36.000 migrantov, če le prihajajo s seznama varnih držav, kar pa močno omejuje možnost njihove pridobitve azila.

Postopki v skladu z italijansko zakonodajo

Italijanski načrt predvideva hitro repatriacijo, kar pa se morda ne bo uresničilo, saj imajo nekatere države omejitve glede števila državljanov, ki jih bodo sprejele nazaj, a vlada v Rimu vseeno upa, da bo grožnja s pridržanjem odvračala prebežnike od poti v Italijo.

Tako center v Shengjinu kot v Gjaderu delujeta v skladu z italijansko zakonodajo, tudi zaposleni so italijanski državljani, prošnje za azil pa bodo po videopovezavi na daljavo obravnavali italijanski sodniki.

S prvima centroma za identifikacijo in sprejem prebežnikov v drugi državi želi Italija po navedbah Rima pospešiti obravnavo prošenj za azil ali morebitne repatriacije, medtem ko se spopada s povečanim številom prebežnikov čez Sredozemsko morje.

Dogovor med Rimom in Tirano je sprožil ostre kritike opozicije in zagovornikov človekovih pravic, tako v Italiji kot v Albaniji. Skrbi jih zlasti, ali bodo prosilci za azil deležni ustrezne zaščite. Izražajo tudi pomisleke glede skladnosti ureditve z mednarodnim pravom.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v torek znova zavrnila kritike. "To je nova, pogumna pot, kakršne še ni bilo, in odlično odseva evropskega duha," je dejala in menila, da je to zgled, ki bi mu veljalo slediti tudi v drugih državah.