Uvoz iz Rusije se je v zadnjem desetletju dvignil s 27 na 43 odstotkov "plinske pogače", po mnenju italijanskega premierja Maria Draghija pa bo Italija potrebovala najmanj dve leti, da morebitni izpad nadomesti z uvozom iz drugih držav.

Pritoževanje zaradi zneskov na položnicah je v Italiji postalo glavna tema pogovorov, zaskrbljeni pa so tudi podjetniki. Recimo, v Civiti Castellani, severno od Rima, ki velja za središče proizvodnje sanitarne keramike. Direktor tovarne z nekaj več kot 100 delavci Augusto Ciarrocchi se boji, da bodo morali zaradi podražitev in morebitne omejitve dobave plina ustaviti proizvodnjo, in to v času prodajnega buma.

Italijanski načrt za okrevanje po covidu-19 namreč predvideva izdatne gradbene investicije in subvencije za energetsko prenovo stavb, kar dviga tudi povpraševanje po sanitarnih izdelkih. Toda keramike ni brez pečenja, v pečeh pa brez plina ne gori. In če je ta predrag, bodo italijanski izdelki izgubili konkurenčnost.

Ciarrocchi še pove, da se je cena plina v zadnjih štirih mesecih lani popeterila, od začetka letošnjega leta pa še podvojila. Podjetja iz Civite Castellane so z državnim dobaviteljem plina Enijem za zdaj dosegla sporazum o najvišji ceni.

S podobnimi skrbmi se ukvarjajo v italijanskih papirnicah in železarnah, zaradi podražitve goriv pa tudi v ribištvu. Na črpalkah se ceni bencina in diesla gibljeta nad 2,2, evra in ponekod že presegata 2,5 evra; avtoprevozniki napovedujejo stavke.

Draghijeva vlada namerava k že odobrenim 15 milijardam evrov za miritev cen energentov v kratkem primakniti nov paket. Minister za okoljsko tranzicijo Roberto Cingolani je podražitve pred dnevi označil za "kolosalno goljufijo", organi pregona pa so celo začeli preiskavo – za zdaj proti neznanim storilcem.