Na tisoče pohodnikov se je v nedeljo pridružilo zakonodajalcem v Parizu, da bi obsodili porast antisemitskih dejanj v Franciji po izbruhu vojne na območju Gaze. Shod sta sklicala voditelja obeh domov francoskega parlamenta.

Po navedbah francoskih oblasti se je od napada Hamasa 7. oktobra na Izrael trikratno povečalo število antisemitskih incidentov v primerjavi s celotnim letom 2022. Na čelu pohoda, na katerem so politiki držali napis z napisom "Za republiko, proti antisemitizmu", so bili politiki s premierko Elisabeth Borne ter nekdanjima predsednikoma Francoisem Hollandom in Nicolasom Sarkozyjem na čelu.

Policija ocenjuje, da se je nedeljskega pohoda udeležilo 105.000 ljudi. Predsednik Emmanuel Macron, ki se je odločil, da se shoda ne bo udeležil, kar je izzvalo kritike nekaterih politikov, je objavil odprto pismo, v katerem je podprl pohod in obsodil "neznosen ponovni razmah nebrzdanega antisemitizma".

Priprave na shod so minile v znamenju prepirov, katere stranke bodo na njem sodelovale. Odločitev skrajno desničarskega Nacionalnega zbora, da se shoda udeleži, je spodbudila radikalno levo stranko Nepokorna Francija Jeana-Luca Melenchona, da se distancira od dogodka, čeprav so se ga udeležile druge levičarske stranke. Nepokorna Francija je v zahodnem Parizu zato organizirala svoj protest proti antisemitizmu. Levičarski poslanci so se v zadnjih tednih pridružili propalestinskim protestom, vključno s sobotnim pohodom v Parizu.

Francoski levičarski politiki so pozdravili pozive predsednika Macrona k premirju v Gazi, vključno z nedavnim intervjujem, v katerem je nasprotoval izraelskemu bombardiranju, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu njegov poziv zavrnil.

Protesti proti antisemitizmu so v nedeljo potekali tudi v drugih francoskih mestih, med drugim v Marseillu, kjer se je po oceni policije zbralo približno 7000 ljudi, pa tudi v Lyonu, Nici in Strasbourgu. Tudi drugje po Evropi vlada velika zaskrbljenost zaradi podpihovanja antisemitizma in drugih oblik ekstremizma.