Raziskava, ki sta jo opravila Russel King z Univerze v Sussexu in albanski raziskovalec Ilir Gedeshi, kaže, da je odstotek potencialnih albanskih izseljencev od leta 2007 narasel s 44 na 52.

Po padcu komunističnega režima leta 1991 se je več kot 1,4 milijona Albancev, skoraj polovica trenutnega prebivalstva te države, izselilo večinoma v Italijo in Grčijo, v manjšem številu pa tudi v Veliko Britanijo, Nemčijo in ZDA.

Raziskava je pokazala, da so ekonomski motivi še vedno glavni dejavnik, čeprav manj kot včasih, ljudje, ki razmišljajo o izselitvi, pa zdaj preferirajo Nemčijo in ZDA.

Spremenil se je tudi profil izseljencev. "Prej so bili potencialni migranti brezposelni, neusposobljeni in neizobraženi. Zdaj pa se želijo izseliti kvalificirani, izobraženi ljudje, ki imajo službo in so dobro situirani," je za Reuters dejal Gedeshi.

"Ugotovili smo tudi, da so ekonomski razlogi manj pomembni, saj se želijo zdaj ljudje izseliti, da bi dobili boljšo izobrazbo. Del jih želi oditi tudi zato, ker ne vidijo prihodnosti v Albaniji," je dejal albanski raziskovalec, ki predlaga, naj si Albanija prizadeva izboljšati poslovne priložnosti, da bi manj ljudi kot edino rešitev videlo izselitev.

Odhajajo zdravniki in medicinske sestre
V letih 2015 in 2016 je okoli 65.000 Albancev in Albank zaprosilo za azil v Nemčiji, ki jih je večino zavrnila, medtem ko je začela sprejemati Sirce, ki so bežali pred vojno. Nemčija pa je začela sprejemati albanske zdravnike in sestre, ki so skoraj vsi pred kratkim končali študij.

Zaradi svetovne gospodarske krize od leta 2008, ki je prizadela Italijo in Grčijo, kjer živi okoli milijon Albancev, so se nakazila v domovino, ključna za omilitev revščine v Albaniji, skrčila za tretjino, poleg tega pa se je 133.544 izseljencev vrnilo domov.