To je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini ob predstavitvi širitvenega svežnja in s tem naredila konec ugibanj o tem, kakšen bo razplet napetih pogajanj preteklih dni.

Glavna težava naj bi bila Francija, ki naj bi izražala pomisleke zaradi korupcije in organiziranega kriminala v Albaniji.

Še nekaj ur pred začetkom novinarske konference v Strasbourgu so bili po neuradnih informacijah na mizi vsi mogoči scenariji: da priporočilo dobi le Makedonija, da ga dobita obe, da ga ne dobi nobena ali da komisija poda pogojno priporočilo.

Pri širitveni politiki gre za prvotni in temeljni namen evropskega projekta - mir in spravo, je opozorila Mogherinijeva ter ponovila, da Zahodni Balkan je Evropa in da je njegova prihodnost v EU-ju.

"Dober dan za Zahodni Balkan"
"To je dober dan za Zahodni Balkan. Današnji sveženj kaže, da širitvena politika deluje," pa je ob predstavitvi širitvenih poročil poudaril komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn.

Obenem je komisar opozoril, da dela za Makedonijo in Albanijo s tem nikakor ni konec ter da morata to priporočilo razumeti predvsem kot spodbudo k nadaljnjim reformam. V širitvenem procesu ni bližnjic, je spomnil Hahn.

Makedonija je kandidatka za članstvo v Uniji že od leta 2005, a pogajanj kljub številnim priporočilom komisije v preteklih letih še ni začela, zlasti zaradi spora z Grčijo glede imena. Za Albanijo, ki je kandidatka od leta 2014, pa je to prvo priporočilo.

Zadnjo besedo bodo kot vselej imele članice, ki širitvene odločitve sprejemajo s soglasjem. Naslednje odločitve so predvidene junija.

Slovenija priporočilo Bruslja pozdravlja
Slovensko zunanje ministrstvo je priporočilo Evropske komisije pozdravilo. Pozitivnim priporočilom za Makedonijo in Albanijo morajo po mnenju MZZ-ja slediti tudi ustrezni sklepi junijskega Sveta EU-ja. Z odločitvijo o začetku procesa pogajanj za obe državi še letos bi to priporočilo tudi konkretizirali, so zapisali. S tem bodo članice EU-ja kandidatkam in potencialnim kandidatkam poslale jasno sporočilo kredibilnosti Unije, so navedli.
Slovenija bo še naprej podpirala vse države regije na poti približevanja EU-ju. Na MZZ-ju trdno verjamejo, da mora biti perspektiva članstva dosegljiva za vsako posamezno državo. Izpostavili so tudi pomen zvišane dinamike odpiranja in zapiranja pogajalskih poglavij s Črno goro in Srbijo. Napredek Črne gore in Srbije ter začetek pogajanj Makedonije in Albanije ocenjujejo tudi kot pomembno sporočilo BiH-u in Kosovu, da je s predanostjo reformnim procesom napredek na poti v EU dosegljiv.
Zaev: Makedonci morajo biti ponosni
Širitveni sveženj Evropske komisije so pozdravile tudi države Zahodnega Balkana. Makedonski premier Zoran Zaev je dejal, da morajo biti Makedonci ponosni. "Danes smo korak bliže članstvu v EU in njenim gospodarskim standardom, ki bodo koristili vsem državljanom Makedonije," je povedal. Priporočilo je po njegovih besedah jasno in brezpogojno, kar vodi k začetku pristopnih pogajanj.

Makedonski zunanji minister Nikola Dimitrov je poročilo označil za veliko zmago za Makedonce, ki so povzdignili glas in se zavzeli, da se je njihova država vrnila na pravo pot.

Albanski premier Edi Rama je medtem ocenil, da je njegova država "prestala zgodovinski preizkus zbliževanja z Evropo", a da jo čaka težko delo. Priporočilo pomeni začetek nove, težje faze reform in krepitev boja proti kriminalu in korupciji, je dejal.

Srbija s svojo oceno zadovoljna
Srbska premierka Ana Brnabić je poročilo Bruslja ocenila kot dobro in pozitivno za Srbijo. Poročilo po njenih besedah odraža današnjo podobo Srbije z vsemi njenimi prednostmi in pomanjkljivostmi. "Na nas je, da vedno delamo bolje in hitreje," je poudarila. Kot je še povedala, se bo Srbija borila, da čim bolje izpolni priporočila komisije, da bi odprli čim več poglavij v pristopnih pogajanjih.

Srbija je skupaj s Črno Goro najdlje na poti v EU, saj se obe že pogajata. Za ti vodilni državi v procesu je v februarski širitveni strategiji omenjena letnica 2025 kot perspektiva za prihodnjo širitev.

Za napredek Srbije je ključno vprašanje Kosova. Komisija tudi tokrat ponavlja sporočilo, da je celovit in pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino nujen in ključen za napredek Srbije in Kosova na njuni evropski poti.

Kosovo pričakuje status kandidatke
Predsednik Kosova Hashim Thaci je medtem dejal, da njegova država pričakuje status kandidatke za članstvo in enako obravnavo s strani EU-ja, kot velja za druge države Zahodnega Balkana. Kosovo po njegovih besedah ostaja zavezano izvajanju reform ter sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi. Kosovske institucije bodo preučile priporočila, je dodal in pozdravil pozitivne navedbe o izpolnjevanju pogojev za vizumsko liberalizacijo.

Kosovo, ki je poleg BiH na repu širitvene kolone, je sicer v posebnem položaju, saj Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper ne priznavajo njegove samostojnosti. Španija status Kosova še posebej problematizira zaradi napetosti v povezavi s Katalonijo.