Voditelji držav Zahodnega Balkana – Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije – so na vrhu v Tirani izrazili pripravljenost na pospešitev gospodarskih reform, da bi lahko pridobili pomoč iz šest milijard evrov vrednega načrta Evropske unije za gospodarsko rast, ki je bil predstavljen oktobra lani.

Pred štirimi meseci je Bruselj objavil načrt za gospodarsko rast, ki naj bi v desetih letih prispeval k podvojitvi gospodarstva Zahodnega Balkana in tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med državami.

Načrt je sestavljen iz štirih stebrov. Namen prvega je zagotoviti boljši dostop šesterice držav regije do evropskega enotnega trga, drugi je tesnejše gospodarsko sodelovanje v regiji na sedmih področjih, tretji izvajanje reform, četrtega pa predstavljajo finančna sredstva EU-ja za naložbe in reforme.

Voditelji šestih držav so se dogovorili, da bodo do konca leta zmanjšali stroške finančnih transakcij v regiji, kar je prvi korak k enotnemu trgu EU-ja.

Sveženj finančne pomoči EU-ja za izvajanje reform in naložbe znaša šest milijard evrov, od tega dve milijardi nepovratnih sredstev in štiri milijarde posojil, financiranje pa bo odvisno od uspešnega izvajanja reform.

V zameno morajo države izvesti reforme in rešiti vsa odprta vprašanja s svojimi sosedami. "Ni pomembno, kakšne politične težave imamo med seboj, saj nas je Evropska unija pripravljena podpreti," je dejal albanski premier Edi Rama.

Rama je na novinarski konferenci po koncu vrha ocenil, da se na Zahodnem Balkanu prvič strinjajo, da EU ne deluje kot običajno, ampak si prizadeva, da bi se jim približal, podprl njihovo gospodarsko rast in povezovanje.

Skupaj z evropskim komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem sta pozdravila omenjeni načrt, ki je po njegovih besedah plod izvirnega razmišljanja in stalnega dialoga.

Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug so govorili tudi o vzpostavitvi raziskovalnega in razvojnega vozlišča ter uvedbi območij brezplačnega interneta v javnih prostorih na Zahodnem Balkanu, kar naj bi uresničili še letos.

Komisar EU-ja za širitev Oliver Varhelyi je sporočil, da so se v razpravah osredotočili na reforme v bančnem sektorju in trgovinski promet na mejah oziroma tako imenovane zelene koridorje oz. prioritetne poti za prevoz pomembnega blaga. Dogovorili so se o zmanjšanju stroškov finančnih transakcij med šestimi državami. "To ne bi smelo predstavljati težav, saj bančni sistem večinoma vodijo evropske banke, zato lahko uporabljajo enaka pravila, kot jih uporabljajo doma," je dejal.

Varhelyi je še poudaril potrebo po izvedbi konkretnih projektov, tako da bodo državljani držav v regiji začutili prednosti članstva v EU-ju.