Že prejšnji teden so na celino pripeljali 934 ljudi s pravico do zaščite iz prebežniških centrov na otokih Lezbos, Hios, Samos, Leros in Kos. V novem začasnem taborišču, ki so ga vzpostavili na Lezbosu po uničenju centra Moria, je nameščenih še okoli 8000 ljudi.

Združeno kraljestvo bo spremenilo azilno politiko

Veliki Britaniji se obeta največja reforma azilne in migracijske politike v zadnjih desetletjih. Kot je v nedeljo na letnem kongresu vladajočih konservativcev napovedala notranja ministrica Priti Patel, bo brexit Britancem omogočil, da prvič sami odločajo o tem, kdo sme priti v državo in kdo ne, vračanje nezakonitih priseljencev pa se bo pospešilo.

Revizijo, ki naj bi "popravila sedanji pokvarjeni sistem", vlada v Londonu načrtuje za prihodnje leto, podrobnosti sprememb pa ministrica za zdaj ni razkrila. Opozorila je, da je do temeljite reforme še dolga pot. "Pošteno povem, da bo to še trajalo," je dejala Patelova in obenem obljubila, da bo v vmesnem času "pospešila operativni odziv na nezakonito priseljevanje". Po njenih zagotovilih bodo oblasti tako vsak teden vračale več ljudi, ki so v državo prišli nezakonito, kot so jih doslej.

Prebežnikom, ki na Otok množično prihajajo čez Rokavski preliv z obale Francije, je očitala, da odhajajo v evropske države "po nakupih", da vidijo, kje lahko zaprosijo za azil, na koncu pa s pomočjo tihotapcev pridejo v Združeno kraljestvo.

Pred časom so v javnost pricurljali interni dokumenti vlade z osnutki predlogov, kako bi jih bilo mogoče ustaviti. Ti dokumenti med drugim govorijo o postavitvi posebnih ograj na morju in začasnem zapiranju prosilcev za azil na starih trajektih ali opuščenih naftnih ploščadih v Severnem morju. Opozicija jih je označila za nehumane.

V nedeljskem govoru na kongresu je Patelova kot mogočo rešitev omenila vzpostavitev zakonitih poti priseljevanja, in sicer s točkovnim sistemom, ki bi omogočal odločanje o dovoljenju za bivanje na osnovi kvalifikacij prosilca.

"Sprejemali bomo ljudi na podlagi veščin, ki jih ponujajo, in njihovega možnega prispevka," je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Poleg tega želi povezati vse razpoložljive sile in sredstva za boj proti kriminalnim združbam za tihotapljenje ljudi.

V Nemčiji prvič po devetih letih manj prebežnikov

Medtem je v Nemčiji prvič po devetih letih upadlo število prebežnikov, je razvidno iz podatkov notranjega ministrstva. Glavni razlog je, da so številni ljudje izgubili status, poroča portal nemškega dnevnika Tagesschau.

Sredi letošnjega leta je v Nemčiji živelo 1,77 milijona beguncev z različnimi dovoljenji za bivanje, s tem pa okoli 62.000 manj kot konec leta 2019. To je prvi upad od leta 2011, ko se je začela rast števila beguncev in ko je imelo dovoljenje za bivanje skoraj 400.000 prebežnikov.

Po poročanju časnika Neue Osnabrücker Zeitung v Nemčiji trenutno živi 1,31 milijona beguncev z zagotovljenim bivanjem, kar je približno 50.000 manj kot v prejšnji polovici leta, še okoli 450.000 ljudi pa ima v državi status prosilca za azil oz. čakajo na deportacijo.

Kot je pojasnilo ministrstvo, je manjše število predvsem posledica tega, da je mnogo ljudem iz različnih razlogov potekel status begunca oz. so jim ga izbrisali. Večji del teh ljudi je Nemčijo zapustil.