To je že drugi švicarski kanton, kjer bo obveljala prepoved, ki naj bi se nanašala predvsem na muslimanske burke in nikabe, potem ko so se za to pred dvema letoma odločili že v kantonu Ticino.

O prepovedi burk kmalu na splošnem referendumu
Konec lanskega leta je parlament v St. Gallnu potrdil predlog zakona, po katerem bo kaznovana vsaka oseba, ki bo zaradi zakrivanja obraza neprepoznavna na javnem kraju, saj da s tem ogroža javno varnost oziroma socialni in verski mir. Zakon je bil sprejet s podporo populistične desnice in sredinskih strank, vendar so nato Zeleni in Mladi socialisti zahtevali glasovanje na referendumu.

Švicarska vlada je lani zavrnila pobudo, da bi prepoved burk uvedli na državni ravni, in menila, da bi morali kantoni sami odločati o tem, ali je tak ukrep primeren. Populistična Švicarska ljudska stranka je zbrala 100.000 podpisov, ki so zahtevani za razpis referenduma, zato bodo zdaj o tem vprašanju odločali vsi Švicarji, najverjetneje že naslednje leto.

Pobudi, povezani s kmetijstvom in prehrano, zavrnjeni
Medtem pa so volivci in volivke po državi zavrnili pobudi, povezani s kmetijstvom in prehransko varnostjo, ki se zavzemata za do okolja prijaznejšo pridelavo hrane in večjo samooskrbo s hrano. Pobudama je nasprotovala tudi švicarska vlada.

Pobudi Pravična hrana in Prehranska suverenost po prvih projekcijah, ki jih je kmalu po zaprtju volišč objavil švicarski javnomnenjski inštitut GfS, ki sicer ni objavil konkretnih številk, nista dobili zadostne podpore, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Švicarska javna radiotelevizija pa je na svoji spletni strani poročala, da je proti pobudi Pravična hrana po prvih ocenah glasovalo 62 odstotkov volivcev, proti Prehranski suverenosti pa 70 odstotkov.

Švicarska vlada je pred glasovanjem opozarjala, da bi lahko cene v primeru sprejetja pobud močno narasle, država pa bi morda tudi kršila svoje mednarodnotrgovinske obveznosti.

Pobuda Pravična hrana je med drugim predvidevala večjo vladno podporo trajnostnim in do živali prijaznim izdelkom, natančnejše označevanje izdelkov ter ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane.

Pobuda Prehranska suverenost pa predlagala vrsto ukrepov, med drugim za popolno prepoved gensko spremenjenih organizmov, za katere zdaj velja zgolj začasna prepoved, ki je bila uvedena po referendumu leta 2005 in je bila do zdaj trikrat podaljšana. Izteče se leta 2021.

V Bernu zahteva za enakost plačila
V soboto pa je v glavnem mestu Bern po ocenah organizatorjev okoli 20.000 protestnikov zahtevalo enakost plačila za enako delo tako za ženske kot moške. Ženskam je "dovolj seksizma in diskriminacije, dovolj plačne neenakosti", so sporočili iz največjega švicarskega sindikata Unia, ki je bil eden izmed organizatorjev protesta.

Udeleženci shoda so od parlamentarcev zahtevali, da storijo več za zmanjšanje plačne vrzeli med moškimi in ženskami, ki opravljajo enako delo.

Ženske v Švici zaslužijo namreč okoli petino manj kot moški, v politiki in gospodarstvu so podzastopane, opravijo pa levji delež neplačanega dela, so še opozorili pri Unii. Ženska v Švici je tako mesečno prikrajšana v povprečju za 600 frankov (okoli 530 evrov), je na svojem portalu objavil Deutsche Welle.

Spodnji dom švicarskega parlamenta bo v ponedeljek sicer razpravljal o spremembi zakona, ki predvideva ukrepe proti plačni neenakosti v večjih podjetjih. Vlada je namreč predlagala, da morajo podjetja z več kot 50 zaposlenimi vsaka štiri leta poročati o tem, ali zaposlenim plačujejo enako za enako delo ne glede na spol.

Zgornji dom parlamenta je v maju sprejel milejšo različico omenjenega zakona, po kateri bi bila k temu obvezana le podjetja z najmanj sto zaposlenimi. Unia in druge organizacije pa zahtevajo strožji zakon.

Bodo morale ženske stavkati?
Če spodnji dom ne bo sprejel ostrejših ukrepov, bomo pri Unii in drugih organizacijah pozvali k vsesplošni stavki žensk v prihodnjem letu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorili v sindikatu.