Za nedovoljeno vplutje v italijanska pristanišča je predvidena globa do milijona evrov. Za odlok notranjega ministra Mattea Salvinija je glasovalo 160 senatorjev, 57 jih je bilo proti.
Salvinijev odlok je začel veljati že 15. junija, a je potreboval potrditev v parlamentu, da ostane del italijanske zakonodaje tudi po 13. avgustu, ko bi sicer prenehal veljati. Spodnji dom, poslanska zbornica, ga je sprejel 25. julija.

Italijanska vlada, v kateri sta skrajno desna Liga in populistična Gibanje petih zvezd, je na strožjo priseljensko zakonodajo vezala tudi glasovanje o zaupnici vladi.

Za nedovoljeno vplutje v italijanska pristanišča je bila že doslej predvidena globa, a po novi zakonodaji se zvišuje z dosedanjih največ 50.000 na največ milijon evrov. Nova zakonodaja med drugim tudi olajšuje zaplembe ladij nevladnih organizacij, ki brez dovoljenja vplujejo v italijanska pristanišča, ter omogoča aretacije kapitanov teh ladij.

Predvideva tudi oblikovanje posebnega sklada, iz katerega naj bi državam, ki pri vračanju migrantov v njihove domovine aktivno sodelujejo, namenili dodatna finančna sredstva. Za dejavnosti tujih policistov pri tajnih operacijah proti mednarodnim tolpam za tihotapljenje ljudi je italijansko notranje ministrstvo namenilo dva milijona evrov.

Strožje kazni tudi za vandalizem

Finančne kazni za nevladne organizacije, ki na morju rešujejo migrante, so del Salvinijeve stroge migracijske politike. Finančne kazni so doslej zaradi vplutja v italijanske ozemeljske vode in ker sta na italijanski otok pripeljali več deset rešenih migrantov naložili nemški organizaciji Sea Watch in italijanski Mediterranea. Prav tako so italijanske oblasti obema organizacijama zaplenile njuna plovila.

Salvini se je z novim varnostnim svežnjem odzval na primer reševalne ladje Sea Watch 3, ki je brez dovoljenja italijanske vlade konec junija vplula v pristanišče na Lampedusi. Pred tem je ladja z več deset prebežmiki, ki so jih rešili na morju, brez cilja plula po morju.

Novi italijanski varnostni sveženj predvideva tudi ostrejše kazni za vandalizem med demonstracijami. Ta od zdaj ne bo kaznovan zgolj z denarno kaznijo, ampak z zaporom. Strožje kazni so predvidene tudi za upiranje policistom med demonstracijami in v primeru nasilja na športnih dogodkih.

Visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR) je ob sprejetju nove zakonodaje danes izrazil zaskrbljenost. Kot so poudarili, bi lahko denarne kazni in drugi ukrepi ovirali ali celo preprečili reševanje prebežnikov na morju v času, ko evropske države ne sodelujejo pri reševanju.

"Nevladne organizacije imajo odločilno vlogo pri reševanju beguncev in migrantov, ki se podajo na nevarno pot, da bi prišli v Evropo," so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so, da ne bi smeli stigmatizirali ali kriminalizirati človečnosti, s katero delujejo te organizacije.