Sredstva za to naj bi bila na voljo iz evropskega programa za okrevanje in posebnega podnebnega sklada.

Evropska komisija je predlagala uskladitev pravil o energetski učinkovitosti stavb z evropskim zelenim dogovorom in razogljičenje stavbnega fonda EU do leta 2050. Predlog bo prispeval k prenovi domov, šol, bolnišnic, pisarn in drugih stavb v Evropi s ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, pa tudi znižanja stroškov za energijo, so povedali v Bruslju.

Predstavljena revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb je del svežnja Pripravljeni na 55, ki ga je Evropska komisija predstavila julija in ki je pomemben korak do cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

V skladu s predlogom komisije bodo morale biti od leta 2030 vse nove stavbe brez emisij, v javnem sektorju pa že od leta 2027. To med drugim pomeni, da bodo morale stavbe porabiti malo energije, se poganjati na obnovljive vire in ne bodo smele oddajati ogljika iz fosilnih goriv.

Ko gre za obnovo stavb, komisija predlaga nove minimalne standarde energetske učinkovitosti na ravni EU, ki predvidevajo posodobitev 15 odstotkov stavbnega fonda z najslabšo energetsko učinkovitostjo v vsaki državi članici. Lastniki hiš in stanovanj bodo imeli čas do leta 2030 za nadgradnjo iz razreda G v najmanj razred F, za nestanovanjske stavbe pa bo to veljalo do leta 2027.

Predvidene so tudi jasnejše energetske izkaznice z boljšimi podatki, vključitev nacionalnih načrtov za prenovo stavb v nacionalne energetske in podnebne načrte ter posodobitev infrastrukture za polnjenje električnih vozil.

Predlog prinaša tudi uvedbo enotnega "potnega lista" za prenovo stavb, ki lastnikom zagotavlja orodje za lažje načrtovanje in postopno obnovo na raven brez emisij, so pojasnili pri komisiji.

Sredstva za obnovo naj bi bila delno na voljo iz programa EU za odpornost in okrevanje po pandemiji covida-19, delno pa tudi iz posebnega socialnega podnebnega sklada, ki naj bi ga vzpostavili leta 2025.

Komisarka za energijo Kadri Simson je ob predstavitvi predloga opozorila, da stavbe porabijo 40 odstotkov energije in ustvarijo 36 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Večina stavb v EU ni energetsko učinkovita in jih še vedno večinoma poganjajo fosilna goriva. V zvezi s tem potrebujemo nujne ukrepe, saj bo leta 2050, ko mora biti Evropa podnebno nevtralna, še vedno stalo več kot 85 odstotkov današnjih stavb, je dejala.

Prenova domov je po komisarkinem prepričanju tudi učinkovit odziv na visoke cene energije, saj stavbe z najslabšo energetsko učinkovitostjo v EU porabijo veliko več energije kot nove ali ustrezno obnovljene. In pogosto so najbolj ranljivi tisti, ki živijo v teh stavbah in težko plačujejo stroške.