Policija v Zagrebu je privedla mlajšega aktivista, ki je pred protivladnim protestom pod geslom "Zategnite vi pas, banda tatov", načrtovanim za petek, lepil posterje. Obtožili so ga kršenja javnega miru v skladu z zakonom iz leta 1990.

Fotomontaža Sanaderja v nacistični uniformi
Prejšnji teden pa je policija v Dubrovniku privedla 22-letnega Nikšo Klečaka, predsednika dubrovniškega Foruma mladih socialdemokratov, ki je na Facebooku pred sedmimi meseci postavil skupino "Stavim, da lahko najdem 5.000 ljudi, ki ne marajo Sanaderja". Policija ga je priprla, ker naj bi skupina objavila fotomontažo Sanaderja v nacistični uniformi, v skladu z zakonom iz leta 1977, ki pa uporabe naističnih simbolov posebej ne omenja. Sanader je uporabo nacističnih simbolov v namene politične satire obsodil, fotomontažo pa označil za "napad ne name, temveč na hrvaško demokracijo". Vodja opozicije Zoran Milanović je priprtje Klečaka ocenil kot grožnjo svobodi izražanja. Politična analitičarka Jelena Lovrić meni, da primer kaže, da vlada "ne more vplivati na medmrežje, zaradi česar je močno prestrašena."

Sanader naj bi zahteval sankcije za policiste
"Na Hrvaškem ne bi smel biti nihče pridržan ali aretiran zaradi izražanja drugačnega mnenja. Ne gre za to ali ono vlado ali stranko, ampak za svobodo", je povedal Sanader. "Vse, kar smo dali skozi od leta 1990 do danes, nam daje pravico pričakovati, da svobode in demokracije, ki ju imamo, nihče in nič ne more danes ogrožati", je dodal. Sanader je od notranjega ministra Tomislava Karamarka in šefa hrvaške policije Vladimirja Faberja zahteval poročilo o zadnjih dogodkih in aretacijah v Zagrebu in Dubrovniku ter sprejetje primernih postopkov, če se izkaže, da policija ni ravnala v skladu s predpisi, kar pa je Karamarko zanikal.

Facebook prizorišče političnega boja
Proti vladi in Sanaderju, ki je hrvaško javnost razburil z izjavo, da se bodo morali letos zaradi recesije odpovedati božičnim darilom, kot gobe po dežju rastejo skupine na Facebooku. Ena zadnjih je konec tedna oblikovana skupina "Preiščite moje stanovanje, gestapovska banda, Hrvaška ni policijska država", ki ima že okoli 2.600 članov. Skupina, ki podpira Sanaderja, "Prepričan sem, da lahko najdem 7.000 ljudi, ki MARAJO Sanaderja" ni niti približno tako uspešna. Ima okoli 20 članov.

Policija pripravlja nov zakon
Primera iz Zagreba in Dubrovnika sta sprožila tudi polemike o tem, kaj je kršenje javnega reda in miru. Hrvaška policija po pisanju hrvaških medijev pripravlja nov Zakon o kršitvi javnega reda in miru, v katerem želi natančno in nedvoumno definirati tudi prekršek uporabe nacističnih simbolov. Nov zakon naj bi zajel tudi vse medije, vključno s svetovnim spletom. Kazen za uporabo nacističnih simbolov bi bila med 3.000 do 10.000 kun ali zaporna kazen do 30 dni.

Nemčija z najstrožjim zakonom
Kako je z zakoni o nacističnih simbolih v nekaterih evrospkih državah? Njastrožje imajo v Nemčiji; prepovedana ni samo uporaba nacističnih simbolov - najboj znana je svastika - temveč tudi simbolov, ki so nacističnim podobni. Prepoved se nanaša še na nacistične zastave, uniforme, dele oblačil ter pozdrave. Kljub strogim zakonom - kršenje se lahko kaznuje s kaznijo tudi do tri leta zapora - pa ni povsem jasno, do kod sega prepoved uporabe nacističnih simbolov. Tako je sodišče lani sprva prepovedalo deljenje antifašističnih nalepk, na katerih je bil narisan kljukasti križ, ki leti v koš za smeti.

Poljska razburila Nemčijo z nacističnimi fotomontažami
V Nemčiji je prepovedana tudi uporaba nacističnih simbolov za politično satiro. To pa ne pomeni, da teh simbolov ne uporabljajo za zbadanje nemških politikov v drugih državah. Fotomontaža nemške kanclerke Angele Merkel kot nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja na naslovnici revije radikalne poljske stranke UPR pod člankom "Fašizem EU-ja v ofenzivi" je močno poslabšala odnose med Berlinom in Varšavo. Še bolj je odmevala naslovnica na poljskem časopisu Wprosta pod naslovom "Nemška mačeha". Mačeha je bila Merklova, pri kateri sta se dojila njena "pastorka", dvojčka Kaczynski, ki sta pred dvema letoma, ko je bila naslovnica objavljena, vodila Poljsko. Wprosta se je z provokativno naslovnico "izkazal" tudi leta 2003, ko je pod naslovom "Nemški trojanski konj" naredil fotomontažo Erike Steinbach, na Poljskem osovražene desničarske političarke CDU-ja, predsednice Zveze pregnancev iz srednje in vzhodne Evrope, kako oblečena v uniformo SS-a jaha takratnega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja.

Nacistični simboli prepovedani, a uporabljeni
Še bolj liberalni so na Češkem, kjer objava Hitlerjeve knjige Moj boj ni prepovedana. V Italiji se, čeprav so prepovedani, nacistični in podobni simboli pogosto pojavljajo na nogometnih tekmah, zidovih in politični satiri. Najbolj znan italijanski karikaturist Giorgio Forattini je nekdanjega premiera Massima D'Allemo upodobil v nacistični uniformi in s krvoločnim izrazom na obrazu, le da je imel na kapi peterokrako zvezdo, namesto svastike pa srp in kladivo.

Tina Vovk