"Res smo volilno pravico dobile leta 1921, ampak od žensk se je ves čas pričakovalo, da bodo aktivne predvsem v ženskih klubih strank. In nihče se ni vprašal, zakaj stranke nimajo moških klubov …" Tako 66-letna Gudrun Schyman pojasni, zakaj je bilo potrebno, da se je med starimi strankami pojavila tudi feministična stranka.
Schymanova ima 67 let. Bila socialna delavka in že pred politično kariero se je ukvarjala z ženskimi vprašanji. Čeprav je dosegla starost za upokojitev, se ne ustavi. Včasih ima po štiri predavanja na dan. Kot uspešen način širjenja idej svoje stranke je namreč vzpostavila 'domače zabave'. Kdor lahko zagotovi, da bo k njemu domov prišlo 25 ali več ljudi, in obljubi, da bo skuhal čaj in mu še kaj dodal v ponudbo in … Gudrun pride na dom. Na začetku so bila to večerna srečanja; zaradi velikega povpraševanja so jim dodali popoldanski čaj; nato kosilo; v lanskem predvolilnem obdobj, pa so Gudrun in njeni kolegi začeli na dom hoditi že ob 8.30. Na 'politično vzgojo' ob zajtrku torej.
Četrtina moških feministov
In obneslo se je. Leta 2005 ustanovljena Feministična iniciativa (Feministisk Initiativ) je lani prvič prišla v Evropski parlament. Dosegla je 5,3 % glasov in danes ena njena odposlanka sedi v Bruslju. Verjetno bi marsikdo pripomnil, da seveda, da je odposlanka, in ne odposlanec. Ampak leta 2005 ustanovljena feministična stranka ima vendar tudi moške člane in moške podpornike. Med njimi je, denimo, Benny Andersson, nekdanji član ABBE, ki je stranki doniral milijon kron. O moških v stranki nam je Schymanova povedala: "Na začetku smo imeli okrog 10 % moških članov, zdaj pa jih je okrog 25 %. Večinoma so to mladi moški, ki nočejo vstopiti v patriarhalne okvire, ki bi jih zaznamovali vse življenje. Hočejo biti svobodni. Potem so tu moški, starejši od 60 let, ki so že končali kariero. Pogosto imajo hčere, ki so jih izobrazile in jim s svojimi življenjskimi izkušnjami pokazale, da družba ni tako enakopravna, kot so morda mislili." In če smo že omenili Anderssona – tudi sicer je med člani in podporniki veliko umetnikov in članov švedske popkulture. Predvsem se jih je stranki veliko pridružilo pred lanskimi volitvami v Evropski parlament.
Dolga švedska tradicija razprav o vprašanjih žensk
Schymanova prodor feministične stranke povezuje z dolgo švedsko tradicijo razpravljanja o položaju in pravicah žensk ter v zadnjih desetletjih vedno bolj tudi z razpravo o tem, kaj pomeni družbeni spol in kako zagotoviti vse državljanske in človekove pravice ljudem, ki se nujno ne identificirajo s svojim biološko določenim spolom. Ampak vseeno je bila ustanovitev stranke pospremljena z mnogo skepse in celo posmeha, češ da ne gre za stranko, ampak za interesno skupino. Veliko nerazumevanja je bilo tudi v vrstah Leve stranke, ki je največji uspeh dosegla ravno v času, ko ji je predsedovala Schymanova, torej med letoma 1993 in 2003. No, prav ta stranka ima danes v podnaslovu opredelitvi socialistična in feministična.
Švedinja zasluži le 86 % plače Šveda na enakem delovnem mestu
Da Švedska in tudi druge države potrebujejo feministične stranke, Gudrun Schyman utemeljuje s konkretnimi podatki. Na prvem mestu je podatek, da je vsaka tretja Evropejka žrtev fizičnega nasilja, še preden dopolni 15 let. Na drugem mestu pa so podatki o tem, da tudi Švedinje zaslužijo veliko manj od njihovih moških kolegov; tudi če imajo enako izobrazbo. Po podatkih Gudrun Schyman ženske na enakih delovnih mestih zaslužijo le 86 % plače moških kolegov. Denar pa po Schymanovi pomeni "nadzor, nadzor moč in oblast in tako tudi politično oblast".
Mar hočejo poligamijo!?
Da se tradicionalne vladajoče strukture bojijo nove stranke, se je izkazalo že v prvem volilnem boju, ki so ga feministke in feministi gladko izgubili. Med prvo kampanjo za volitve za švedski parlament riksdag so mediji pisali, da si stranka prizadeva za uničenje klasične družine in celo za poligamijo; čeprav je šlo v resnici le za predlog za razširitev pravic poročenih parov na različne oblike neporočenih parov. Ja, kot pravu Schymanova, tudi v 21. stoletju mnogi še podlegajo starim stereotipom o divjih in možačastih sufražetkah. Stranka je tako na svojih prvih nacionalnih volitvah dosegla le 0,68 %, na naslednjih, leta 2010, pa še manj, le 0,40 odstotka glasov; za vstop v parlament pa stranka potrebuje 4 odstotke glasov. Tudi podpora Jane Fonda ni pomagala.
Od leta 2009 je sicer stranka vendarle začela graditi bazo privržencev – morda tudi zaradi podpore Bennyja Andersona – njegovih milijon kron so namreč dobro naložili v promocijsko gradivo. Stranka ima tako danes približno 22.000 članov, njeni člani sedijo v več lokalnih parlamentih, največjo podporo pa imajo med mladimi; po uradnih podatkih je kar 70 % njenih podpornikov mlajših od 25 let. To velja tudi za Malmö, kjer je za stranko lani na lokalnih volitvah glasovalo kar 32 odstotkov volivcev in je tako postala najmočnejša stranka v okraju.
Ples, pijača in ABBA
Gudrun med predavanji in na shodih ves čas riše po tabli; pravzaprav čečka in tako še poudari svojo ekspresivno osebnost. Ja, tudi na ljubljanskem predavanju v organizaciji Mesta žensk severnjaško zaprta Gudrun Schyman zagotovo ni. Sodelovala je tudi na švedski različici plesnega šova, ki ga pri nas poznamo pod naslovom Zvezde plešejo. Tudi tam si je pridobila priljubljenost, zaradi katere so potem nekatere švedske popzvezdnice, tudi Nina Persson iz skupine The Cardigans, prispevale skladbe za promocijski CD stranke. V devetdesetih je nekoliko razburila s prostodušnim priznanjem, da ima težave z alkoholom. In tudi danes o tem popolnoma odkrito govori, čeprav bi si verjetno njeni sovražniki želeli, da bi ji lahko dokazali kakšen ponoven zdrs, kot je bil enkratni med počitnicami na Rodosu.
Zanimivo bi bilo vedeti, kolikšno priljubljenost Gudrun uživa med priseljenci. Stranka Feministična iniciativa se namreč ideološko opredeljuje kot stranka antirasističnega feminizma, in naj bo njegovo poslanstvo, kot nam ga je zaupala Gudrun Schyman, tudi zaključna poanta; in pomembno sporočilo za te dni: "Te stvari gredo skupaj. Enako je, ko gre za vse mogoče razlikovanje. Prevladujoče prepričanje je, da smo mi in tisti, ki ne spadajo k nam. V naših državah, v vaši državi, v moji, v vsej Evropi vidimo, da so človekove pravice potisnjene ob rob. Ob prihodu beguncev vidimo, da jih ne spoštujemo, ko bežijo, da bi si rešili življenje. Ključno je, da zdaj okrepimo podporo človekovim pravicam na vseh ravneh in v vseh položajih."