"Morali bi se vprašati, zakaj je italijanska družba sprejela protijudovske zakone in zakaj razen redkih izjem ni bilo demonstracij in odpora, niti v Katoliški cerkvi," je ob 70. obletnici razširjanja rasnih zakonov dejal predsednik italijanske poslanske zbornice in nekdanji neofašistični politik, ki je nekoč celo dejal, da je bil fašistični diktator Benito Mussolini največji italijanski državnik v 20. stoletju, a je kasneje zavzel zmernejša politična stališča.

Vatikan brani svoje delovanje
Fini je izrazil nestrinjanje s stališčem Vatikana, ki zatrjuje, da se je medvojni papež Pij XII. zavzel za Jude in je nasprotoval rasnim zakonom, ki so jih uvedli leta 1938 in s katerimi so Jude pregnali iz javnih šol in podjetij, mnoge med njimi pa je doletela usoda koncentracijskih taborišč.

V pogovoru za radio Vatikan je ustanovitelj katoliške Skupnosti svetega Egidija Andrea Riccradi zanikal Finijeve obtožbe in pojasnil, da se je Katoliška cerkev v času fašizma dvakrat uprla. Prvič proti rasnim zakonov z izjavo Pija XII. o protisemitizmu in drugič s pomočjo Judom v času nemške okupacije.

Prav Pij XII. je v zadnjem času srž spora med Vatikanom in Judi. Vatikan se zavezma za njegovo beatifikacijo, medtem ko Judje temu nasprotujejo, saj po njihovem mnenju papež ni skušal preprečiti holokavsta. Cerkev zanika te navedbe in trdi, da je papež deloval iz ozadja, saj bi odkrito delovanje lahko poslabšalo zadeve.

G. V.