Po 71 odstotkih preštetih glasov napoved finske javne televizije Yle kaže, da je NCP Petterija Orpe v 200-članskem parlamentu osvojil 48 sedežev, Skrajno desni populistični Finci (PS) 46 sedežev, demokrati Sanne Marin pa 43 sedežev.

"Moja misel je, da so to zelo močne številke na zaslonu ... močan mandat za našo politiko," je dejal Petteri, najverjetnejši novi finski premier, po objavi napovedi. Vodja stranke, ki dobi največ glasov, ima prvi pravico oblikovati vladno koalicijo, ki mora imeti v 200-članskem parlamentu najmanj 101 poslanca.

Ponovitev sedanje vladne koalicije petih strank pod vodstvom socialdemokratov, ki ima 117 sedežev v parlamentu in v kateri so tudi Zeleni, Levo zavezništvo in Švedska ljudska stranka, je malo verjetna.

Marin zagovarja visoko javno porabo

Sanna Marin, ki po odstopu svojega predhodnika vodi vlado in levosredinski SDP od decembra 2019, je bila ob nastopu mandata s 34 leti najmlajša premierka na svetu. Priljubljena je predvsem v tujini, njeno vladanje pa sta zaznamovali pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini, zaradi katere je vlada zaprosila za članstvo v Natu. To se po ratifikaciji vstopa v vseh članicah zavezništva državi obeta v kratkem.

Danes 37-letna Marin si je predvsem v tujini pridobila veliko podpornikov, saj velja za moderno voditeljico novega kova. Ko so v javnost prišle njene fotografije z zasebne zabave, na kateri je pila in plesala, se je morala opravičiti in opraviti preizkus za droge, a obenem je zagovarjala, da lahko v prostem času počne, kar želi. V domovini jo podpirajo predvsem mladi, starejša generacija in konservativci pa jo kritizirajo zaradi po njihovem mnenju pretiranega zapravljanja za pokojnine in izobraževanje, kar se jim zdi v teh negotovih časih neodgovorno.

"Desnica ponuja alternativo, ki bi nam vsem zagrenila življenje, znižala raven javnih storitev in otežila preživetje najrevnejših," je Marin v soboto dejala podpornikom. "Imamo priložnost, da izberemo boljšo možnost." Desne stranke obljubljajo zmanjšanje javne porabe in konec rasti javnega dolga, ki je od prihoda Marin na oblast presegel 70 odstotkov BDP-ja. Stranka PS ob tem poziva še h koncu "škodljivega priseljevanja" državljanov iz razvijajočih se držav zunaj Evropske unije.

Predčasno glasovalo kar 40 odstotkov volivcev

Volilno pravico ima približno 4,5 milijona Fincev. Predčasno je glasovalo rekordnih 40 odstotkov oziroma 1,7 milijona volivcev. Na zadnjih volitvah leta 2019 jih je predčasno glasovalo 36,6 odstotka, skupno pa 72,1.

Volišča so bila odprta do 19. ure po srednjeevropskem času, prve izide na podlagi predčasnega glasovanja pa so objavili kmalu po zaprtju volišč.