Finski poslanci so začeli razpravo o tem, ali naj si Finska prizadeva za članstvo v Natu, potem ko je ruska invazija na Ukrajino v zadnjem času sprožila porast politične in javne podpore za vstop v vojaško zavezništvo.
Čeprav je Rusija opozorila na možnost kopičenja jedrskega orožja na Baltiku, če se bosta Finska in sosednja Švedska pridružili vojaškemu zavezništvu Nato, je finska predsednica vlade nedavno dejala, da se bo njena država hitro odločila, ali bo zaprosila za članstvo v Natu. "Mislim, da se bo to zgodilo precej hitro. V nekaj tednih, ne mesecih," je prejšnji teden dejala finska predsednica vlade Sanna Marin.
200 poslancev finskega parlamenta je prejšnji teden prejelo "belo knjigo", ki jo je naročila vlada in v kateri so ocenjene posledice članstva v Natu skupaj z drugimi varnostnimi možnostmi, kot so okrepljeni dvostranski obrambni sporazumi. Poročilo poudarja, da Finska brez članstva v Natu nima nobenih varnostnih jamstev, čeprav je trenutno partnerica zavezništva. Navaja tudi, da bi bil "odvračilni učinek" za finsko obrambo "bistveno večji" znotraj bloka, obenem pa opozarja, da članstvo v Natu pomeni tudi obveznost Finske, da pomaga drugim državam članicam.
Po dveh desetletjih stabilno nizke podpore finske javnosti članstvu v Natu, ki se je gibala med 20 in 30 odstotki, se je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah zaradi vojne v Ukrajini število podpornikov vstopa v Nato v zadnjem času povečalo na več kot 60 odstotkov. Izjave v finskih medijih kažejo, da približno polovica od 200 finskih poslancev zdaj podpira članstvo, le približno 12 pa mu izrecno nasprotuje. Drugi pravijo, da bodo svoje stališče objavili po podrobnih razpravah. Finska vlada upa, da bo kmalu dosegla parlamentarno soglasje.
Švedska: Marca prvič prevladali zagovorniki Nata
Švedska prav tako razpravlja o tem, ali naj po ruski invaziji na Ukrajino predloži prošnjo za članstvo. Kot kažejo javnomnenjske ankete družbe Demoskop, članstvo v tej povezavi podpira vse več ljudi – odstotek je narasel na 57 odstotkov, kar je za šest odstotkov več kot marca. Članstvu nasprotuje 21 odstotkov ljudi, trije odstotki manj kot marca, še neodločenih pa je 22 odstotkov. Marca je bilo število tistih, ki članstvo podpirajo, prvič večje od tistih, ki mu nasprotujejo.
Švedska ni bila v nobeni vojni vse od časov Napoleona, njena varnostna politika pa je utemeljena na podlagi nesodelovanja v vojaških zavezništvih.
A vojna v Ukrajini je razmere v državi spremenila. Švedska vlada tako do konca maja pričakuje osveženo poročilo o varnostnih razmerah v državi, vladajoči socialni demokrati pa v svojih vrstah razpravljajo o tem, ali bi opustili tradicionalno nasprotovanje članstvu v Natu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje