Pretekli teden je zaznamovala "grška tragedija", ki je dobila nove razsežnosti. Zategovanje pasu v Grčiji ni na ulice pognalo le na tisoče protestnikov, ki so se spopadali s policijo, temveč povzročilo tudi vladno krizo.

Razkolu v vladajoči socialistični stranki je privedel do tega, da je grški premier George Papandreu sprva ponudil svoj odstop, ki ga je opozicija zavrnila, nato pa rekonstruiral vlado, s katero namerava po zaupnico za boleče reforme, ki so nujno potrebne, če želi Grčija še naprej dobivati finančno podporo Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije in se izogniti bankrotu.

"Ali bo Evropa ustvarjala zgodovino ali pa bo zgodovina izbrisala Evropsko unijo," je Papandreu dejal v dramatičnem pozivu k narodni enotnosti v težkih časih za Grčijo.

Vodja evroskupine Jean-Claude Juncker je posvaril je pred širitvijo grške dolžniške krize še na najmanj pet evropskih držav in izpostavil Portugalsko, Irsko, Španijo ter Italijo in Belgijo.