Oglas
Haaško sodišče je namreč generala, ki ju hrvaško ljudstvo dojema kot junaka in nikakor ne kot vojna zločinca, obsodilo na visoke zaporne kazni. Ante Gotovina je tako zaradi vojnih zločinov med operacijo Nevihta leta 1995 in po njej dobil 24-letno zaporno kazen, Mladen Markač 18-letno, Ivan Čermak pa je bil oproščen in je že v domovini. Generala sta sodbo sprejela mirno, čeprav sta bila šokirana, na Hrvaškem pa je zavrelo.
Mnogi so odločitev pospremili s klici negodovanja in z žvižgi, nekateri so tudi jokali. Predstavniki veteranskih organizacij so zahtevali odgovornost zdajšnje vlade in nekaterih bivših hrvaških državnih voditeljev, vlada Jadranke Kosor pa je poudarila, da je nesprejemljiva ocena haaškega sodišča, da je bilo nekdanje hrvaško državno vodstvo del združenega zločinskega dejanja. Dodala je, da bo njena vlada storila vse, da bo izničila takšne ocene na drugostopenjskem svetu haaškega sodišča.
Japonska se še vedno bojuje s posledicami katastrofalnega potresa in cunamija, ki je povzročil tudi jedrsko krizo, v Libiji še ni videti luči na koncu predora, v Slonokoščeni obali pa je po predaji Laurenta Gbagboja zavladalo upanje, da se bodo spopadi le umirili.
V tem tednu smo se spomnili tudi prelomnega vesoljskega dogodka, petdesetletnice prvega poleta v vesolje.
Na čustvenih zborovanjih v Zagrebu in drugih mestih je bilo po sodbi generaloma Gotovini in Markaču slišati mnogo zahtev, od plebiscita in referenduma do ustavitev pogovorov z Evropsko unijo in prepovedi srečanj Josipovića s Tadićem. Ljudje so nosili napise 'Dol z udbofašisti s Pantovčaka', 'Hočemo sojenje Mesiću', 'Veleizdaja' in 'Ne, hvala, EU'. Vlada je po protestih obljubila, da si bo prizadevala, da bi v pritožbenem postopku ovrgli razsodbo haaškega sodišča. Foto: EPA
V Libiji se razmere še niso umirile. Kot kaže, ima Nato vse več težav pri svoji letalski operaciji, saj je članice pozval, da potrebuje več dodatnih bojnih letal za natančne napade. Zavezništvu naj bi primanjkovalo tudi vodenih bomb in drugega streliva, a mnoge države svojih zalog ne želijo dati. Človekoljubne organizacije sicer sile Moamerja Gadafija obtožujejo uporabe prepovedanih kasetnih bomb, ZDA pa naj bi že iskale možne države, ki bi bile pripravljene sprejeti Gadafija po sestopu z oblasti. Foto: EPA
V Slonokoščeni obali je prišlo do prelomnega dogodka, saj so sile mednarodno priznanega predsednika Alassana Ouattaraja po večdnevnih bojih prijele nekdanjega predsednika Laurenta Gbagboja. Ouattara je po aretaciji pozval k umiritvi razmer in Gbagboju napovedal pravne postopke 'na nacionalni in mednarodni ravni'. Spremembo oblasti je pozdravila celotna mednarodna skupnost. Foto: EPA
Razmere v poškodovani jedrski elektrarni Fukušima se bodo po napovedih operaterja, družbe Tepco, stabilizirale v šestih do devetih mesecih. Načrt tudi predvideva, da bi se več deset tisoč družin, ki so jih po nesreči evakuirali iz okolice Fukušime, čim prej vrnilo na domove. Tepco bo sicer vsem družinam, ki živijo na območju 30 kilometrov okoli nuklearke, izplačal odškodnine. V ta namen namerava prodati delnice v telekomunikacijskem podjetju KDDI v vrednosti 2,2 milijarde dolarjev. V potresu in cunamiju, ki je pred več kot petimi tedni prizadel severovzhodni del Japonske, je umrlo okoli 14.000 ljudi, še približno toliko jih pogrešajo. Foto: EPA
V Beogradu se je v soboto na ulicah zbralo več deset tisoč protivladnih protestnikov, ki so protestirali proti vse globlji gospodarski krizi v Srbiji in korupciji, ki naj bi prežemala politiko. Proteste je sklicala opozicijska stranka SNS Tomislava Nikolića, ki se zavzema za sklic predčasnih parlamentarnih volitev v decembru. Nikolić je je sicer dejal, da je začel gladovno stavkati, jedel pa ne bo, dokler zdajšnja vlada ne določi datuma predčasnih volitev. Foto: EPA
Belorusijo je pretresel napad na postaji podzemne železnice v Minsku, v katerem je umrlo 12 ljudi, ranjenih je bilo okoli 200. Nekaj dni zatem so aretirali dva osumljenca, eden od pridržanih naj bi bil tudi dejanski storilec. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ob tem izdal ukaz o zaslišanju pripadnikov opozicije in kritikov njegove vlade, namignil pa je tudi, da bi bil napad lahko izpeljan od zunaj. Foto: EPA
12. aprila je minilo 50 let od prvega poleta človeka v vesolje. 12. aprila 1961 je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin v vesoljski kapsuli Vostok 1 enkrat obkrožil Zemljo in se po 118 minutah poleta vrnil na trdna tla. Gagarinov prvi polet v vesolje je pomenil novo veliko zmagoslavje sovjetskega vesoljskega programa v tekmi z ZDA. Pred tem je Sovjetska zveza leta 1957 v vesolje uspešno poslala prvi umetni satelit, Sputnik 1, nato pa v nadaljevanju vesoljske tekme žela uspeh za uspehom. Gagarin je s prvim poletom v vesolje dosegel slavo, ne samo v Sovjetski zvezi, temveč povsod po svetu, čeprav kasneje ni nikoli več poletel v vesolje. Foto: EPA
Le redko kateri teden mine brez italijanskega premierja Silvia Berlusconija na naslovnicah. Ob tem, ko je napovedal, da po izteku mandata leta 2013 ne želi biti znova premier, se je večino časa ukvarjal s sodnimi zadevami. V Milanu se je tako pojavil na sodišču, na katerem je potekala sodna obravnava v primeru Mediatrade zaradi utaje davkov in poneverb pri nakupu televizijskih in filmskih pravic. Ob prihodu na sodišče je v svojem slogu ostro napadel tožilce, ki po njegovem delajo proti državi. Obtožbe je označil za 'čisto izmišljotino', pravosodne oblasti pa obtožil, da so 'politično orožje' v rokah levice. Foto: EPA
Kristjani s cvetno nedeljo, ko se spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, začenjajo neposredno pripravo na veliko noč, ki jo bodo praznovali čez teden dni. V spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem so v različnih delih sveta potekale slovesne procesije. Bogoslužje cvetne nedelje v sebi strne najpomembnejše dogodke Jezusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto. Letos bodo na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajali tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Foto: EPA
London počasi dobiva praznično podobo, saj se približuje 29. april, ko se bosta poročila princ William in Kate Middleton. Britanska policija je zatrdila, da je dobro pripravljena na grožnje terorističnih napadov in na možne izgrede anarhističnih aktivistov. Za varnost Williama in Kate bo skrbela služba SO14, osebna varnostna služba kraljeve družine. Prav tako bodo poroko nadzorovali varnostniki v civilnih oblačilih, ki bodo razpršeni med množice obiskovalcev. Na strehah zgradb, ki stojijo na ulicah, po katerih bo potekala povorka, bodo ostrostrelci. Od zgodnjega jutra bodo na dan poroke za promet zaprte številne ulice v bližini Westminstrske opatije, kjer bo potekal del poročnega obreda. Foto: EPA
Mali orangutan pa tovrstnih skrbi nima. Booja, devetmesečno opičjo siroto, je posvojila samica orangutana v madridskem živalskem vrtu, tako da se zdaj znova lahko brezskrbno igra. Foto: Reuters
V Essnu so se na amaterskem prvenstvu v ženskem bodybuildingu predstavile najbolj mišičaste ženske na svetu. Foto: Reuters
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje