Slavnostna prisega na Trgu svetega Marka, kjer je bilo tudi deset predsednikov tujih držav, se je začela točno opoldne s streljanjem iz topov in s petjem hrvaške himne "Lijepa naša". Sledila je prisega, ki je potekala pred predsednico hrvaškega ustavnega sodišča Jasno Omejec. Josipović je obljubil, da bo dolžnosti predsednika države opravljal vestno in odgovorno, v dobro hrvaškega naroda in vseh državljanov, da bo spoštoval ustavnopravni red, bdel nad delom vseh državnih oblasti in čuval neodvisnost in enotnost države Hrvaške.

Prisegi je sledil inavguracijski govor, v katerem se je državljanom zahvalil za izvolitev in obljubil, da bo pri izpolnjevanju nalog uporabil vse svoje znanje in sposobnosti. Sodržavljane je pozval k pogumu v boju za pravičnejšo družbo in jim obljubil, da bo sam na čelu boja za pravico in pravičnost - vrednoti, ki jih mora Hrvaška šele najti. Zavezal se je tudi za preganjanje korupcije in kriminala, "raka zdrave, pravične in napredne družbe".

Josipović bo nadaljeval hrvaške "evropske sanje"
Josipović, ki sta mu ob strani stali njegova žena Tatjana in hči Lana, je zagotovil, da bo predsednik vseh državljanov. Zahvalil se je prejšnjemu predsedniku Mesiću in se spomnil prvega predsednika Franja Tuđmana, pod katerim je Hrvaška dosegla samostojnost. Zahvalil se je tudi vsem dozdajšnjim vladam in saborom, ki so pomagali pri uresničevanju hrvaških "evropskih sanj".

Izpostavil je dobre odnose s sosednjimi državami
Josipović verjame, da je Hrvaška pri koncu poti v Evropsko unijo, za zamude na tej poti pa sta krivi predvsem vojna in "do nedavnega nepripravljenost na pomembne reforme, kot je odločnejši boj proti korupciji". Ob tem je Josipović poudaril za Hrvaško strateški pomen dobrih odnosov s sosednjimi državami in partnerstva v celotni regiji, kjer je treba rešiti še številna odprta vprašanja, tudi glede mej. "Miroljubna politika nima alternative, trenutna generacija politikov pa preprosto nima pravice puščati težav generacijam, ki prihajajo," je dejal.

Po govoru je novi predsednik povabil vse predsednike in druge udeležence prisege na slavnostno kosilo v zagrebško palačo Dverce.

Vsi predsedniki nekdanje Jugoslavije, razen srbskega
Na Trgu sv. Marka se je zbrala precejšnja množica, na prisegi pa je bil navzoč ves hrvaški državni vrh z dozdajšnjim predsednikom Stipetom Mesićem, premierko Jadranko Kosor in predsednikom sabora Luko Bebićem na čelu. Slovesnosti so se udeležili tudi številni tuji predsedniki, poleg Danila Türka še predsedniki Albanije, Bolgarije, Črne gore, Madžarske, Poljske, Slovaške, Makedonije, Kosova, predsedujoči BiH-u in predstavniki drugih držav ter nevladnih organizacij. Prišel je tudi evropski komisar za širitev Štefan Füle, za katerega je to prvi uradni obisk na Hrvaškem.

Od nekdanjih jugoslovanskih republik v Zagrebu ni bilo le predstavnika Srbije. Kljub povabilu so se v Beogradu odločili, da se prisege ne bodo udeležili, saj so bili nanjo povabljeni tudi predstavniki Kosova.

Velika pričakovanja državljanov
Hrvaški državljani od Josipovića predvsem pričakujejo, da bo imel pozitiven vpliv na zmanjšanje brezposelnosti, ki je dosega rekorde v zadnjih desetih letih, poroča Jutarnji list. Čeprav predsednik na Hrvaškem nima v rokah izvršne oblasti in je njegova vloga bolj simbolične narave, vseeno kar 61 odstotkov državljanov pričakuje, da bo pozitivno vplival na prestrukturiranje gospodarstva, medtem ko bi si jih 55,7 odstotka želelo, da bi vplival na zmanjšanje davkov.

Josipović je svojo predsedniško kampanjo vodil pod geslom "Za novo pravičnost" in v skladu s tem upravičeno kar 80 odstotkov prebivalcev pričakuje, da bo imel predsednik pozitiven prispevek na boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, odstotek več pa je prepričanih, da bo z njim na oblasti bolj učinkovito tudi pravosodje.