"Korupcija je zmagala - celo tako zelo, da tudi najbolj pošteni menijo, da ne morejo uveljaviti svojih pravic, če koga ne podkupijo," je novoizvoljeni Hrvaški predsednik dejal v pogovoru za Reuters. Josipović, pravnik in skladatelj, ki je v 2. krogu predsedniških volitev slavil na krilih obljub o boju proti korupciji, bo prisegel 18. februarja ter bo nadzoroval zadnji del pristopnih pogajanj med Zagrebom in EU-jem. "Nimam čarobne palice. Korupcija ne bo izginila čez noč, a se bomo resno potrudili. EU se tega zaveda in menim, da bodo nagradili naš trud."
"Potek dogodkov nakazuje, da nihče ne bo nedotakljiv. Preiskovalci so pod drobnogled vzeli nekatere vladne ministre, kaj več bi še lahko hoteli?" se je dotaknil številnih preiskav o korupciji, ki so jih sprožili, odkar je vodenje vlade julija lani prevzela premierka Jadranka Kosor.
"Hrvaška dobro sodeluje s sodiščem"
Josipović, ki je imel dejavno vlogo v odnosu Zagreba s sodiščem za vojne zločine, zagotavlja, da sodelovanje s Haagom ne bi smelo biti več sporno, Velika Britanija in Nizozemska sta blokirali hrvaška pristopna pogajanja, dokler glavni haaški tožilec Serge Brammertz, ki od Zagreba zahteva topniške dnevnike iz vojne na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995, ne bo zadovoljen s sodelovanjem Hrvaške s sodiščem. "Hrvaška se je tega lotila napačno. Najprej smo rekli, da dnevnikov ni, nato, da so. Zaradi tega nismo bili videti verodostojni, a šlo je bolj za nerodnost kot nesodelovanje. Verjamem, da je vlada storila vse, kar je lahko. Nekatere dokumente so našli, zato bi to vprašanje lahko kmalu odkljukali kot rešeno," je zatrdil.
Upa, da Kosovo ne bo prišlo med Zagreb in Beograd
Med svojimi nalogami med predsedovanjem je izpostavil izboljšanje odnosov s sosedami, še posebej s Srbijo, ki so se poslabšali, odkar je Zagreb priznal neodvisnost Kosova. "Lahko razumem srbsko travmo glede Kosova, a naši medsebojni odnosi ne bi smeli trpeti zaradi tega. Kosovo je realnost. Srbija je Kosovo izgubila, dolgo preden je razglasilo neodvisnost. Kolesij zgodovine ni mogoče zavrteti nazaj. Prej ko bo Srbija to sprejela, bolje bo," meni in dodaja, da bi Hrvaška in Srbija sčasoma lahko opustili tožbi o vojnih zločinih, ki sta jih državi vložili druga proti drugi.
Na prisegi želi tudi Tadića
Josipović upa, da se bo njegove inavguracije 18. februarja v Zagrebu udeležil srbski predsednik Boris Tadić, ki je pred kratkim izjavil, da ga ne bo, če bo v Zagrebu tudi predsednik Kosova Fatmir Sejdiu. Novoizvoljeni hrvaški predsednik je poudaril, da si ne želi, da bi bili odnosi med Zagrebom in Beogradom odvisni od njunih odnosov s tretjimi državami. Dodal je, da so povabila na inavguracijo poslali vsem državam, s katerimi ima Hrvaška diplomatske odnose, vključno s Kosovom. Izjavil je, da za zdaj ne namerava obiskati Prištine in da bi Tadića rad povabil v Vukovar, ter izrazil prepričanje, da bodo prišli časi, ko "bodo skupaj obiskali vse kraje velikih zločinov vseh narodov".
"Svojo tožbo smo vložili v času, ko Srbija ni sodelovala s sodiščem, z našimi prošnjami, da bi našli pogrešane osebe in kaznovali vojne zločince. Od takrat se je veliko spremenilo, če bi dosegli še več napredka, bi bili tožbi brez pomena," se je dotaknil hrvaške tožbe in srbske protitožbe. Za srbski Blic pa je dejal, da Srbija s svojo protitožbo nima nobenih možnosti, da bi dokazala navedbe o domnevnem hrvaškem genocidu proti Srbom na Hrvaškem, v nasprotju s Hrvaško, ki ima možnosti, da bi dokazala genocid Srbije na Hrvaškem v vojni v letih 1991-1995. "Tožbe zagotovo ne gredo v korist izboljšanja odnosov. Zato je bolje vprašanja reševati brez postopka na sodišču. Še boljše bi bilo, če bi omenjeno vprašanje že rešili," je še dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje