Grčija je bila ves teden v središču svetovne pozornosti. Foto: EPA
Grčija je bila ves teden v središču svetovne pozornosti. Foto: EPA

Grški premier Jorgos Papandreu je z napovedjo referenduma prestrašil Evropo, zatresel svetovne finančne trge in ogrozil skupno evropsko valuto. Pozneje pa je pod pritiski evropskih in svetovnih voditeljev, ki so se zbrali na zasedanju skupine G 20 v Cannesu, popustil in se odpovedal ideji referenduma. Grčija mora zdaj rešiti svojo vladno krizo, vpeljati vse potrebne varčevalne ukrepe in tako tlakovati pot za rešitev svojega in evropskega gospodarstva.

Teden je zaznamovalo še romanje muslimanov v muslimansko sveto mesto Meka, poplave na Tajskem, začetek sojenja Sanaderju in dogajanje na Bližnjem vzhodu.

Grčija je v začetku tedna šokirala Evropo in ves svet, ko je premier Jorgos Papandreu napovedal, da bodo izpeljali referendum o najnovejšem dogovoru evropskih držav o reševanju Grčije in evrskega območja. Po številnih diplomatskih pritiskih in grožnjah najvišjih predstavnikov Unije ter vodilnih evropskih politikov je Papandreu le preklical referendum in tako omogočil Evropski uniji, da reši nastalo krizo in skupno valuto. Foto: EPA
Po odpovedi referenduma se je grška vlada znašla v krizi. Premier Papandreu je v petek sicer tesno prestal glasovanje o zaupnici in obljubil, da se bo začel pogajati z opozicijo, a so njihova stališča povsem različna. Premier zagovarja oblikovanje prehodne koalicijske vlade, "vlade sodelovanja", ki bo sposobna še letos izpeljati ključne obveze za uresničitev dogovora za rešitev grške in tudi evrske krize, opozicija pa vztraja, da mora Papandreu odstopiti in tako odpreti pot predčasnim volitvam, ki so po njegovem mnenju edina možnost, da si Grčija opomo Foto: EPA
V znamenju Grčije in krize evrskega območja je v francoskem mondenem letovišču Cannes potekalo zasedanje skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev G 20. Voditelji so v sklepni izjavi po dvodnevnem zasedanju "prepoznali pobude v nekaterih državah za obdavčitev finančnega sektorja, vključno z davkom na finančne transakcije", razpravljali pa so tudi o krepitvi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropskega sklada za stabilnost evra (EFSF). Foto: EPA
V Zagrebu se je začelo sojenje nekdanjemu premierju in predsedniku stranke HDZ-ja Ivu Sanaderju, ki mu očitajo prejetje nezakonite provizije banke Hypo Alpe Adria in vojno dobičkarstvo. Sanader, ki je na sodišče prišel z berglo, je ogorčeno zavrnil vse obtožbe o vojnem dobičkarstvu in poudaril, da je na vseh svojih položajih, vključno s premierskim, služil državi po najboljših močeh. Sojenje se bo nadaljevalo v četrtek. Foto: EPA
V svetem muslimanskem mestu Meki se je začelo tradicionalno romanje oz. hadž, ki je eden od petih stebrov islama. Muslimanska sveta knjiga Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je telesno sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda. Romanje se je začelo v petek v Meki, v soboto so se verniki zbrali na sveti gori Arafat, v nedeljo pa so praznovali kurbanski bajram in romanje nadaljevali s kamenjanjem hudiča. Romanje se bo končalo s sprehodom okoli svetišča Kaba v Meki. Foto: EPA
V soboto se je na ulice Rima zgrnilo več kot sto tisoč Italijanov, ki so se na poziv opozicijske demokratske stranke udeležili zborovanja z naslovom Praznik demokracije. Zahtevali so takojšen odstop Berlusconija, kar naj bi bil pogoj za izhod Italije iz krize, v kateri se je znašla. Foto: EPA
Evropska centralna banka je dobila novega predsednika, Italijana Maria Draghija. Že na prvi seji pod njegovim vodstvom je svet banke nepričakovano znižal ključno obrestno mero za območje evra za 0,25 odstotne točke, na 1,25 odstotka. Večina analitikov znižanja obrestne mere ni pričakovala, le majhen delež pa jih je ocenjeval, da je ob močni upočasnitvi gospodarskega okrevanja v območju evra mogoča tovrstna odločitev osrednje denarne ustanove območja skupne valute. Foto: EPA
Izrael se je po sprejemu Palestine v Unesco odločil, da bo pospešil gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, ter začasno zamrznil nakazovanje sredstev palestinskim oblastem, ki se naberejo od obdavčitve blaga, ki prek izraelskih pristanišč potuje na palestinski trg. Izrael je priznal, da je ukrepe sprejel z namenom pritisniti na Palestince, palestinski predsednik Mahmud Abas pa je sporočil, da bodo izraelska dejanja pospešila ponovni propad mirovnih pogajanj. Foto: EPA