Okoli 400.000 Kataloncev si je točno ob 17.14 v 86 mestih in vaseh ob obali pokrajine na severovzhodu Španije podalo roke. S tem so zaznamovali dokončni poraz lokalnih vojaških enot od sil španskega kralja Filipa V. leta 1714.

Nacionalni praznik za številne katalonske nacionaliste predstavlja začetek treh stoletij zatiranja v okviru španske države.

Katalonska pot proti neodvisnosti
Z verigo, imenovano Katalonska pot proti neodvisnosti, so organizatorji posnemali največji protest proti sovjetski oblasti, ko je leta 1989 okoli dva milijona ljudi sklenilo roke in s 600 kilometrov dolgo človeško verigo od Vilne prek Rige do Talina izrazilo zahtevo po neodvisnosti. Estonija, Latvija in Litva so neodvisne postale dve leti pozneje.

Katalonski regionalni predsednik Artur Mas je za prihodnje leto obljubil referendum o morebitni odcepitvi Katalonije od Španije. Vlada v Madridu prizadevanjem nasprotuje in napoveduje, da bo izvedbo referenduma blokirala.

Kot je v torek dejal španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo, bi bil referendum "enostranska razglasitev neodvisnosti, ki bi imela resne posledice za Španijo in tudi Katalonijo". Zadnja bi se po njegovih besedah morala "posloviti od Evropske unije".

Mas mu je odgovoril z besedami, da je Katalonce prihodnje leto "treba povprašati o njihovi politični prihodnosti". Napovedal je, da bo v ta namen uporabil vsa "pravna in demokratična sredstva". Današnjega zborovanja se sicer ni udeležil, saj je, kot je dejal, politični voditelj vseh prebivalcev Katalonije, tudi tistih, ki želijo ostati del Španije.