"Palestina je naša od reke do morja, od juga do severa. Ne bomo predali niti pedi zemlje. Nikoli ne bomo priznali legitimnosti izraelske okupacije, ne glede na to, kako dolgo bo trajala," je dejal množici, ki so jo v Hamasu ocenili na 500.000 glav.
Podporniki so po poročanju Reuters vzklikali gesla podpore nedavnemu raketnemu napadu na Tel Aviv in pozivali, naj Hamas kot naslednjo tarčo izbere pristaniško mesto Haifo.
Množico je pred tem nagovoril predstavnik Hamasovega oboroženega krila Brigade Ezedina al Kasama. Poudaril je, da so v najnovejših spopadih z Izraelom uporabili le 10 odstotkov svojih zmogljivosti. "Če bi Izrael povečal svoj pritisk, bi ga tudi mi. Odsekali bomo roko, ki z agresijo sega po naših ljudeh in voditeljih," je zatrdil.
Se obeta dolga leta pričakovana sprava?
Praznovanje nastanka Hamasa sicer ni potekalo ob obletnici nastanka tega gibanja, temveč ob obletnici začetka prve palestinske intifade. Opazovalci to gesto razumejo kot namig, da je Hamas pripravljen na spravo s Fatahom predsednika Mahmuda Abasa, ki ga podpira Zahod.
Središče praznovanja 25. obletnice Hamasa v Gazi je zaznamovala replika rakete, ki so jo pripadniki Hamasa prejšnji mesec izstrelili na Jeruzalem in Tel Aviv.
Tudi sicer je Hamas dogodek izkoristil za praznovanje novembrske zmage nad Izraelom, osemdnevni spopadi so zahtevali 170 življenj Palestincev in šest Izraelcev, poroča BBC.
Tretje rojstvo
Petkov obisk Kaleda Mešala v Gazi je bil sicer zgodovinski, saj je vodja Hamasa prvič pripotoval v Gazo, ki jo je zapustil po šestdnevni vojni leta 1967. Ulice Gaze so bile s palestinskimi zastavami in z zastavami Hamasa okrašene že ob njegovem prihodu.
Svoj obisk je 56-letnik označil za "tretje rojstvo". Za svoji predhodni rojstvi je označil dan, ko je preživel poskus atentata, ki ga je izvedla izraelska obveščevalna služba Mosad leta 1997, in dejansko letnico njegovega rojstva, to je bilo leta 1956.

Zahodne države Hamas označujejo za teroristično organizacijo
Hamas je bil ustanovljen kmalu po začetku prve palestinske intifade leta 1987, navdih za njegov nastanek so ustanovitelji črpali pri Muslimanski bratovščini. V ustanovni listini so se zavezali uničenju Izraela in vzpostavitvi islamske države na meje britanske mandatne Palestine izpred leta 1948.
Na volitvah pred šestimi leti je gibanje doseglo zgodovinski uspeh z zmago na volitvah, kjer so premagali Fatah, kar pa je vodilo v medpalestinske spore, ki so kulminirali leto dni pozneje s Hamasovim zavzetjem Gaze.
S prihodom Hamasa se je začela še večja osamitev Gaze, ki je tako kot Zahodni breg pod izraelsko zasedbo. Hamas zahodne države, med njimi so ZDA, EU in Izrael, označujejo kot teroristično organizacijo. In čeprav je Hamas uradno zavezan k uničenju Izraela, je Mešal v zadnjih letih skušal omiliti to stališče in se zavzel z dolgotrajen mir, vendar le če se Izrael umakne na meje izpred leta 1967.

ZN Palestini podelil status države nečlanice opazovalke
Sicer pa je Palestino 30. novembra 138 držav članic Generalne skupščine Združenih narodov New Yorku s 138 potrdilo za državo nečlanico opazovalko. Slovenija se je glasovanja, skupaj s še 40 državami, vzdržala. Proti je bilo devet držav.

Izrael vrnil udarec
Na to se je odzval izraelski premier Benjamin Netanjahu. Izraelska vlada se je odločila Palestincem zadržati nakazilo denarja, zbranega z davki in carinami. Zadržana sredstva, vredna približno 120 milijonov dolarjev, namerava Izrael porabiti za plačilo dolga, ki ga palestinske oblasti po njegovem prepričanju dolgujejo za dostavljeno elektriko.