Predore so najprej uporabljali za tihotapljenje orožja v Gazo, z uvedbo izraelske zapore pa je stekel živahen promet tudi z drugimi stvarmi. Foto: EPA
Predore so najprej uporabljali za tihotapljenje orožja v Gazo, z uvedbo izraelske zapore pa je stekel živahen promet tudi z drugimi stvarmi. Foto: EPA
Gaza
Mreža predorov je bila močno uničena med tritedensko izraelsko ofenzivo na Gazo leta 2008. Foto: EPA
Gaza
Predori so bili edini način za oskrbo prebivalstva v Gazi. Foto: EPA

V iskanju dela se Džamal Al Šatli potika po ozemlju, kjer je še do pred kratkim delal v dobro razpredeni mreži predorov, ki so tihotapcem omogočili, da se izmuznejo izraelskemu nadzoru in iz sosednjega Egipta v obkoljeno palestinsko enklavo prinesejo od avtomobilskih delov do čokolade.

Potem ko je leta 2007 nadzor nad Gazo prevzelo palestinsko gibanje Hamas, ki ne priznava obstoja judovske države, je Izrael v upanju, da bo ohromil svoje nasprotnike uvedel zaporo celotnega območja in prepovedal uvoz skoraj vsega blaga, razen najnujnejše pomoči.

Z zaporo je zaživelo "podzemno gospodarstvo", ki mu niso mogli do živega niti izraelski zračni napadi niti egiptovske bombe, ampak šele nedavna izraelska odločitev po napadu na humanitarno ladjo za Palestince, da omili zaporo in dovoli prost pretok večine blaga v Gazo.

42-letni Šalit je z delom v predorih zaslužil 32 dolarjev na dan in je bil eden izmed najbolje plačanih med milijon in pol Palestinci v Gazi. Zdaj je ostal brez dela in se pridružil 60 odstotkom brezposelnim na 41 kilometrov dolgem in med šestimi ter 12 kilometri širokem ozemlju.

Mohamed Abdel Kader, ki je v predorih delal zadnji dve leti, razlaga, da se te dni tihotapi samo še blago, katerega uvoz je še vedno prepovedan, kot so na primer železo, cement in gradbeni material, saj se Izrael boji, da bi to Hamas uporabil za gradnjo zaklonišč.

Na vrhuncu tihotapske dejavnosti naj bi promet potekal prek 2.500 do 3.000 podzemnimi predori, od katerih jih je zdaj delujočih samo še 50 in še od tega jih dejansko nenehno deluje deset, medtem ko so drugi začasno "zaprli vrata", saj se palestinskim trgovcem bolj splača kupovati blago od Izraelcev kot pa od tihotapcev.

Trgovina boljša kot tihotapljenje
Eden izgubi, drugi pridobi, bi lahko rekli v tem primeru. S sproščenim uvozom blaga si namreč manejo roke palestinski prodajalci, preostali pa so zadovoljni, da si lahko spet privoščijo cenejše in hkrati kakovostnejše izdelke. Tako se na policah palestinskih trgovin spet bohotijo izraelske elektronske naprave in različna oprema.

S sprostitvijo zaporo so največ pridobili kupci, saj je iz Izraela uvoženo blago cenejše kot tisto, ki so ga v preteklosti pretihotapili iz Egipta. DVD-predvajalnik iz Izraela na primer stane 50 dolarjev v nasprotju s pretihotapljenim, ki je bil vreden 70 dolarjev in je bil še slabše kakovosti.

"Zdaj lahko zagotovim popravilo ali zamenjavo izdelkov. Tega pri pretihotapljenih izdelkih nisem mogel zagotoviti," pripoveduje lastnik trgovine Abu Goma in dodaja, da kupci v njegovi trgovini povprašujejo po izraelskih izdelkih. "Dobro, čisto in zanesljivo," je zadovoljen Goma.

Čeprav se nekdanji delavci stežka prilagajajo novim in negotovim razmeram, priznavajo, da je bilo delo v predorih težko in nevarno. Na desetine Palestincev je umrlo, ko so se predori porušili ali so bili uničeni v egiptovskih in izraelskih bombardiranjih.

"Egiptovska policija je včasih posvarila lastnike predorov, preden so sprožili razstrelivo. Dali so nam nekaj ur, da pobegnemo, toda zdaj jih razstrelijo kar naenkrat in mnogi so umrli na ta način," je povedal 23-letni Basam, ki meni, da je zdaj vseeno bolje, kot pa delati v strahu pred smrtjo in bombnimi napadi.